Ravnanje z odpadki v EU: Infografika s podatki 

Nazadnje spremenjeno: 
 
Objavljeno:   
 

Preverite, kako Evropejci ravnamo z komunalnimi odpadki, ki jih večinoma proizvedejo gospodinjstva.

Komunalni odpadki sicer predstavljajo manj kot desetino vseh odpadkov, proizvedenih v EU, a so zelo vidni in je z njimi zahtevno upravljati.

Leta 2018 je EU zastavila nove, ambiciozne cilje o recikliranju, odpadni embalaži in odlagališčih. Cilj novih predpisov je spodbuditi prehod k bolj trajnostnemu modelu, poznanemu kot krožno gospodarstvo. Marca 2020 je Evropska komisija predstavila akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo, katerega namen je bolje upravljati z viri in tako zmanjšati količino odpadkov.

Februarja 2021 je Parlament sprejel resolucijo, v kateri se je zavzel za nov akcijski načrt za krožno gospodarstvo in zahteval dodatne ukrepe, ki bodo omogočili preoblikovanje EU v ogljično nevtralno, okoljsko trajnostno, nestrupeno in popolnoma krožno gospodarstvo do leta 2050. Med predlaganimi ukrepi so strožji predpisi glede recikliranja in zavezujoči cilji glede uporabe in porabe materialov do leta 2030.

Evropski poslanci so prav tako pozvali države EU, naj povečajo kakovostno recikliranje ter zmanjšajo odlaganje na deponije in sežiganje odpadkov.

Odpadki v Evropi


Povprečna količina proizvedenih komunalnih odpadkov na osebo je v EU med letoma 2005 in 2018 upadala. A v različnih državah lahko opažamo različne trende. Količina komunalnih odpadkov na osebo je denimo narasla na Danskem, v Nemčiji, Grčiji, na Malti in na Češkem, upadla pa je v Bolgariji, Španiji, na Madžarskem, v Romuniji in na Nizozemskem.

Največ odpadkov na osebo je bilo proizvedenih na Danskem, Malti, Cipru in v Nemčiji, najmanj pa na Madžarskem, Češkem, Poljskem in v Romuniji.

Bogatejše države načeloma proizvajajo več odpadkov na osebo. Na Cipru in Malti je k višjim številkam prispeval tudi turizem.

Ravnanje z odpadki


Če želimo skrbeti za okolje, je treba proizvodnjo odpadkov preprečiti ali pa zmanjšati njen vpliv.

EU si prizadeva čim bolj preprečiti proizvodnjo odpadkov in spodbujati ponovno uporabo. Kadar to ni mogoče, je najbolj zaželena reciklaža, vključno s kompostiranjem, ki ji sledi uporaba odpadkov za pridobivanje energije. Za okolje in zdravje ljudi najbolj škodljiva možnost je odlaganje odpadkov, čeprav je tudi ena najbolj poceni možnosti.

Sodeč po podatkih iz leta 2017 je kar 46 odstotkov komunalnih odpadkov v EU recikliranih ali kompostiranih. Vendar pa se ravnanje z odpadki močno razlikuje po državah EU. Precej držav še vedno odlaga velike količine komunalnih odpadkov.

Odlaganja odpadkov skorajda ni v Belgiji, na Nizozemskem, Danskem, Švedskem, v Nemčiji, Avstriji in na Finskem. V teh državah poleg recikliranja odpadke veliko sežigajo. Nemčija in Avstrija sta državi EU z največjim deležem reciklaže.

Na vzhodu in jugu Evrope ima odlaganje odpadkov še vedno velik delež. Deset držav odloži polovico ali več komunalnih odpadkov na odlagališča. Na Malti, Cipru in v Grčiji celo več kot 80 odstotkov, na Hrvaškem, v Romuniji, Bolgariji in na Slovaškem več kot 60 odstotkov, v Španiji in na Portugalskem pa več kot polovico.

Druge države prav tako sežigajo odpadke in jih odložijo tretjino ali manj: Litva, Latvija, Irska, Italija, Francija, Estonija, Slovenija in Luksemburg. Razen Latvije in Estonije so te države reciklirale več kot 40 odstotkov gospodinjskih odpadkov.

Med letoma 2006 in 2017 se je delež odlaganja odpadkov na odlagališča močno zmanjšal v Sloveniji (za 69 odstotkov), Litvi ( za 65 odstotkov), Latviji (za 64 odstotkov), Estoniji (za 60 odstotkov) in na Finskem (za 57 odstotkov).