Zgodovina pogajanj o podnebni politiki (infografika)

V infografiki preverite ključne mejnike, pobude in sporazume v globalnem boju proti podnebnim spremembam.

Od srečanja Earth Summit do zadnje konference Združenih narodov o podnebnih spremembah: preberite več o najpomembnejših dogodkih v zgodovini podnebnih pogajanj.

EU igra ključno vlogo v boju proti podnebnim spremembam. Leta 2021 je svojo zavezo, da do leta 2050 postane podnebno nevtralna celina, uzakonila. Postavila je tudi vmesni cilj: do leta 2030 zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov. Od takrat je prilagodila številne predpise na področju okolja in energije za doseganje teh ciljev v skladu s svežnjem, ki je poznan kot Pripravljeni na 55. V okoliščinah ruske vojne v Ukrajini si EU prizadeva zmanjšati energetsko odvisnost od tretjih držav in oblikovati predpise, ki bodo spodbudili uvedbo obnovljivih virov energije.

Interaktivna časovnica : Vodič po pogajanjih o podnebni politiki

Dogodki

  1.  Na COP28 napredek glede fosilnih goriv

    ( 30. november - 12. december 2023 )

    Konferenca COP28 o podnebnih spremembah, ki je potekala v Dubaju, je potrdila načrt za prehod od fosilnih goriv. Pogajalci so na COP28 prav tako sprejeli zavezo za potrojitev zmogljivosti obnovljivih virov energije in podvojitev energetske učinkovitosti do leta 2030. Prav tako je bil viden napredek glede ukrepov o prilagajanju na podnebne spremembe in financiranju.

  2.  COP27 v Sharm el-Sheikhu

    ( 6.-20. november 2022 )

    Države se strinjajo glede oblikovanja "sklada za izgube in škodo", ki bo pomagal ranljivim državam, ki jih ogrožajo podnebne katastrofe. Vendar pa se kljub počasnemu napredku na področju zmanjševanja porabe fosilnih goriv in približevanju v pariškem sporazumu dogovorjeni zgornji meji globalnega segrevanja - 1,5 stopinje Celzija - niso dogovorili onovih ukrepih.

  3.  COP26 v Glasgowu

    ( 1.-13. november 2021 )

    Na COP26 se države strinjajo, da je treba doseči podnebno nevtralnost, povečati financiranje za ranljive države v razvoju ter zmanjšati sredstva za nove projekte, ki vključujejo fosilna goriva. Ne uskladijo se glede odpravljanja premoga.

  4.  Evropska podnebna pravila stopijo v veljavo

    ( 29. julij 2021 )

    S prvimi podnebnimi pravili EU se doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050 zapiše v zakonodajo. Cilj pravil je tudi doseči negativne izpuste po letu 2050, pri čemer postavljajo vmesni podnebni cilj: zmanjšati neto izpuste toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov do leta 2030.

  5.  ZDA se ponovno pridružijo pariškemu sporazumu

    ( 19. februar 2021 )

    Kmalu po tem, ko je Joe Biden zaprisegel kot predsednik ZDA, so se ZDA ponovno pridružile pariškemu sporazumu.

  6.  Evropska podnebna pravila: Parlament potrdi svoj pogajalski položaj

    ( 7. oktober 2020 )

    Evropski parlament potrdi svoj pogajalski položaj o podnebnih pravilih, po katerih morajo do leta 2050 EU in vse države članice postati podnebno nevtralne. Zastavlja ambicioznejši vmesni cilj do leta 2030: zmanjšanje izpustov za 60 %.

  7.  EU se zaveže postati podnebno nevtralna do leta 2050

    ( 12. december 2019 )

    Na srečanju v Bruslju se evropski voditelji zavežejo, da Evropa do leta 2050 postane podnebno nevtralna.

  8.  Zeleni dogovor

    ( 11. december 2019 )

    Evropska komisija predstavi zeleni dogovor. Z uporabo evropskih podnebnih pravil želi zagotoviti, da bo do leta 2050 Evropa podnebno nevtralna celina.

  9.  COP25 v Madridu

    ( 2.-13. december 2019 )

    COP25 se zaključi s sporazumom o povečanem zmanjšanju izpustov ogljika, vendar razočara: odločitve glede svetovnega sistema trgovanja z ogljikom, konkretnih zmanjšanj izpustov in sistema za usmerjanje novih sredstev v najbolj ranljive države so prestavljene na naslednjo konferenco v Glasgowu.

  10.  Evropski parlament razglasi izredne podnebne razmere

    ( 28. november 2019 )

    Evropski parlament razglasi izredne podnebne razmere v Evropi in po svetu. Hoče, da Komisija vse relevantne zakonodajne in proračunske predloge v celoti uskladi s ciljem omejevanja globalnega segrevanja na manj kot 1,5 ° C.

  11.  COP24 v Katowicah

    ( 3.-14. december 2018 )

    COP24 na Poljskem ima mešane rezultate. Države se strinjajo glede dogovora, s katerim bodo uresničile pariški sporazum, a ne razrešijo ključnih vprašanj o globalnem sistemu trgovanja z izpusti in odzivu na opozorila o dvigu temperature nad 1,5 ° C .

  12.  OZN IPCC objavi svoje posebno poročilo o zvišanju temperatur za 1,5 °C

    ( Oktober 2018 )

    Medvladni odbor o podnebnih spremembah (IPCC) objavi poročilo, ki preiskuje vpliv dviga temperature za 1,5 °C (v primerjavi s predindustrijsko ravnjo). Sklene, da bo treba emisije zmanjšati bolj, kot so prvotno ocenili znanstveniki.

  13.  COP23 v Bonnu

    ( 6.-17. november 2017 )

    Napredek pri oblikovanju jasnih in celovitih smernic za uresničitev zavez iz pariškega sporazuma o podnebju.

  14.  Predsednik ZDA Donald Trump napove umik iz pariškega sporazuma

    ( junij 2017 )
  15.  COP22 v Marakešu

    ( 7.-18. november 2016 )

    Države se zavežejo k uresničitvi pariškega sporazuma in pozdravijo "izjemen zagon glede zavedanja o podnebnih spremembah po vsem svetu".

  16.  Pariški sporazum stopi v veljavo

    ( 4. november 2016 )
  17.  Evropski parlament na zgodovinskem glasovanju podpre ratifikacijo pariškega sporazuma s strani EU

    ( 4. oktober 2016 )

    Soglasje Parlamenta je omogočilo, da pariški sporazum stopi v veljavo novembra 2016, saj so bili pogoji izpolnjeni prej, kot je bilo predvideno.

  18.  Podpis pariškega sporazuma o podnebnih spremembah

    ( December 2015 )

    Pariški sporazum je prvi globalni in pravno zavezujoč sporazum o podnebju. Cilj sporazuma je omejiti segrevanje ozračja pod dvema stopinjama Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo in si prizadevati, da bo se bo ogrelo za manj kot 1,5 stopinjo. Prizadeva si, da bi globalna raven izpustov čim prej dosegla najvišjo točko, v drugi polovici stoletja pa naj bi bili izpusti in odstranjevanje toplogrednih plinov izenačeni. Sporazum naslovi tudi prilagoditev na podnebne spremembe ter finančno in drugo pomoč državam v razvoju pri uresničevanju ciljev.

  19.  Peto poročilo IPCC

    ( 2014 )

    Poročilo vsebuje pregled dotedanjih znanstvenih dognanj glede podnebnih sprememb. Kaže na "jasen in rastoč" vpliv človeka na podnebje in opozarja, da bi imel lahko hude in nepopravljive posledice na ljudi in okolje.

  20.  COP20 v Limi

    ( December 2014 )

    Na COP20 se države zavežejo, da bodo v sporazumu leta 2015 jasno, pregledno in razumljivo napovedale svoja nadaljnja prizadevanja.

  21.  COP19 v Varšavi

    ( November 2013 )

    Na COP19 države sprejmejo časovnico zmanjševanja izpustov. Vzpostavijo mehanizem za odpravljanje škode zaradi podnebnih sprememb, ki jo utrpijo revnejše države. Dogovorijo se o finančnih spodbudah za ukrepe za soočanje s podnebnimi spremembami in za večjo preglednost poročil o izpustih.

  22.  COP18 v Dohi

    ( 2012 )

    Dogovor o sprejetju novega podnebnega sporazuma do leta 2015. V kjotski protokol države vnesejo bolj ambiciozne cilje za zmanjšanje izpustov v obdobju 2012-2020.

  23.  COP17 v Durbanu

    ( 2011 )

    Države se prvič zavežejo, da bodo do leta 2015 sprejele globalni sporazum o podnebju za obdobje po letu 2020 in da se bodo vse po najboljših močeh trudile za njegov uspeh.

  24.  Sporazum iz Cancuna

    ( 2010 )

    Ustanovitev zelenega sklada za podnebje in sprejetje ukrepov za pomoč revnejšim državam pri soočanju s podnebnimi spremembami.

  25.  IPCC objavi svoje četrto poročilo o podnebnih spremembah

    ( 2007 )

    Gre za najbolj obširno in podrobno poročilo o učinkih podnebnih sprememb do tedaj. Znanstveniki v njem zapišejo, da ni dvoma, da se podnebni sistem segreva, zelo verjetno zaradi izpustov toplogrednih plinov.

  26.  V veljavo stopi kjotski protokol

    ( Februar 2005 )
  27.  Evropski sistem za trgovanje z izpusti (ETS) začne delovati

    ( Januar 2005 )

    ETS je največji sistem za trgovanje z izpusti na svetu in eden izmed stebrov podnebne politike EU.

  28.  Sporazum iz Marakeša

    ( November 2001 )

    COP7 (7. konferenca pogodbenic UNFCCC) sprejme pravila za uresničevanje zavez iz kjotskega protokola in vzpostavi mehanizem za prenos tehnologij v revnejše države - za pomoč v boju proti podnebnim spremembam.

  29.  Predsednik ZDA Bush odstopi od kjotskega protokola

    ( 11. Junij 2001 )

    Po mnenju predsednika Busha kjotski protokol ZDA bremeni bolj kot druge industrijske države.

  30.  Sprejem kjotskega protokola

    ( 1997 )

    Kjotski protokol je prvi sporazum o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. Pravno zavezuje razvite države k ciljem zmanjšanja izpustov, povprečno za 5 odstotkov v obdobju 2008-2012.

  31.  COP1 v Berlinu

    ( 1995 )

    Države se na COP1 (1. konferenci pogodbenic UNFCCC) strinjajo, da konvencija UNFCCC ne bo dovolj za ukrepanje proti podnebnim spremembam. Menijo, da je treba sprejeti bolj ambiciozen sporazum za zmanjšanje izpustov. Gre za prvi korak na poti k kjotskemu protokolu.

  32.  Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja stopi v veljavo

    ( 1994 )
  33.  Vrh o okolju v Riu de Janeiru

    ( 1992 )

    Države na vrhu o okolju v Riu de Janeiru podpišejo konvencijo o podnebnih spremembah.

  34.  Sprejem okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC)

    ( Maj 1992 )

    Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja je sprejeta na sedežu Združenih narodov v New Yorku. To je ključni mednarodni sporazum glede zmanjševanje globalnega segrevanja in soočanja s posledicami podnebnih sprememb. Prvič so postavljeni zavezujoči cilji zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov za industrializirane države.

  35.  Prvo srečanje medvladnega pogajalskega odbora

    ( 1991 )
  36.  IPCC objavi prvo poročilo

    ( 1990 )

    IPCC v svojem prvem poročilu ugotovi, da izpusti toplogrednih plinov iz človeških dejavnosti prispevajo h koncentraciji toplogrednih plinov v ozračju. Poudari, da se je posledic podnebnih sprememb treba lotiti z mednarodnim sodelovanjem. Poročilo spodbudi oblikovanje Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC).

  37.  Ustanovljen je medvladni odbor o podnebnih spremembah

    ( 1988 )

    Medvladni odbor o podnebnih spremembah (IPCC) je medvladno in znanstveno telo pod okriljem Združenih narodov, katerega cilj je oblikovati znanstveno razumevanje podnebnih sprememb in njihovih možnih okoljskih in socio-ekonomskih vplivov.

  38.  Sprejem montrealskega protokola

    ( 1987 )

    Protokol omejuje uporabo kemikalij, ki uničujejo ozonski plašč.

  39.  V Ženevi poteka svetovna podnebna konferenca

    ( 1979 )

    Eno izmed prvih mednarodnih srečanj o podnebnih spremembah. Udeležijo se je znanstveniki iz številnih disciplin. Prvi korak na poti k svetovnemu programu za podnebje.

  40.  Konferenca Združenih narodov o človeškem okolju

    ( 1972 )

    Prva mednarodna konferenca v organizaciji Združenih narodov, posvečena okoljskim vprašanjem. Ključna za razvoj mednarodnih okoljskih politik.