Ukrepi EU proti podnebnim spremembam

Boj proti podnebnim spremembam je prioritetna naloga Evropskega parlamenta. V članku predstavljamo nekatere projekte, pobude in rešitve.

Climate Change illustration image. Photo by Ezra Comeau-Jeffrey on Unsplash
Svetovne temperature se od industrijske revolucije naprej nenehno zvišujejo. Boj proti podnebnim spremembam je prioritetna naloga EU.

Omejevanje posledic globalnega segrevanja: si lahko privoščimo otoplitev za dve stopinji?


Povprečne svetovne temperature se od industrijske revolucije naprej nenehno zvišujejo. Prejšnje desetletje (2011 - 2020) je bilo najtoplejše od začetka meritev, od 20 najtoplejših let v zgodovini pa se jih je kar 19 zvrstilo po letu 2000.

Podatki evropskega programa za spremljanje spreminjanja podnebja Copernicus Climate Change Service kažejo, da je bilo leto 2022 tudi najtoplejše poletje in drugo najtoplejše leto od začetka merjenja. Večina dokazov kaže, da je to posledica povečanih izpustov toplogrednih plinov zaradi človeških dejavnosti.

Povprečna svetovna temperatura je danes v primerjavi s koncem 19. stoletja višja za 0,95-1,20 stopinje Celzija. To se morda zdi malo, a močno vpliva na številne med seboj prepletene dejavnike, med drugim na ekosisteme, živali, rastline in debelino ledu. Znanstveniki predvidevajo, da bi otoplitev za 2 stopinji Celzija glede na predindustrijsko obdobje predstavljala zgornjo mejo pred pojavom katastrofalnih dogodkov, ki lahko na zemlji povzročijo naslednje masovno izumrtje.

Mednarodna skupnost se zato trudi sprejeti ukrepe, ki lahko upočasnijo globalno segrevanje ozračja in preprečijo dvig temperature za več kot 2 stopinji.

Zakaj je podnebni akcijski načrt EU pomemben?


Podnebne spremembe imajo že posledice za Evropo

Posledice podnebnih sprememb je moč čutiti v vseh evropskih regijah, vendar ne povsod enako. Večinoma so negativne, saj vplivajo na zmanjševanje biotske raznolikosti, pogostejše pojave ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so na primer gozdni požari, suše in poplave ter zmanjševanje pridelkov na kmetijskih površinah. Vplivajo tudi na zdravje in počutje ljudi.

EU je velika onesnaževalka s toplogrednimi plini

Po podatkih Evropske agencije za okolje je bila EU v letu 2019 za Kitajsko, ZDA in Indijo četrta največja onesnaževalka z izpusti CO2 na svetu. Globalni delež toplogrednih plinov, ki jih izpusti EU, je s 15,2 odstotka leta 1990 padel na 7,3 odstotka leta 2019.

Več podatkov o podnebnih spremembah v Evropi

EU je predana mednarodnim pogajanjem Združenih narodov o podnebju

EU igra ključno vlogo v podnebnih pogajanjih Združenih narodov in je podpisala pariški sporazum. Podpisnice so tudi vse države EU, a usklajujejo svoja stališča in določajo cilje zmanjševanja izpustov na ravni EU.

V okviru pariškega podnebnega sporazuma se je EU zavezala, da do leta 2030 izpuste toplogrednih plinov v ozračje zniža za najmanj 40 % glede na vrednosti iz leta 1990. Junija 2021 je Parlament sprejel evropska podnebna pravila in s tem tlakoval pot drugim ambicioznim ciljem: 55-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 in podnebno nevtralnost do leta 2050.


Preverite časovnico pogajanj o podnebnih spremembah.

Prizadevanja EU obrojevajo sadove

Leta 2008 se je EU zavezala, da bo do leta 2020 zmanjšala izpuste za 20 odstotkov v primerjavi z letom 1990. Do leta 2019 so se izpusti v EU zmanjšali za 24 odstotkov, do leta 2020 pa za 31 odstotkov, delno zaradi pandemije covida-19.

Oglejte si infografiko o napredku EU na področju podnebnih ciljev za leto 2020.

Evropski zeleni dogovor


Leta 2021 je EU podnebno nevtralnost, torej cilj, da bo imela do leta 2050 neto nič izpustov, zapisala v zakonodajo. Zastavila si je tud vmesni cilj, do leta 2030 zmanjšati izpuste za 55 odstotkov. 

Cilj doseči neto nič izpustov je zapisan v podnebni zakonodaji. Evropski zeleni dogovor je načrt, kako naj Evropa do leta 2050 postane podnebno nevtralna celina.

Zakonodaja, ki bo Evropi omogočila doseganje ciljev v okviru zelenega dogovora, je opredeljena v svežnju Pripravljeni na 55, ki ga je Komisija predstavila julija 2021. Zakonodaja bo obsegala spremembe obstoječe zakonodaje glede zmanjševanja izpustov in energetike, kar je razloženo v nadaljevanju.

EU si prav tako prizadeva do leta 2050 preoblikovati svoje gospodarstvo v krožno gospodarstvo, s čimer bo ustvarila trajnostni prehrambeni sistem ter zaščitila biotsko raznovrstnost in opraševalce.

Da bi omogočila naložbe v zeleni dogovor, je Evropska komisija januarja 2020 predstavila naložbeni načrt za evropski zeleni dogovor, s katerim želi v naslednjem desetletju pritegniti vsaj 1.000 milijard evrov javnih in zasebnih investicij.

Del tega načrta je tudi sklad za pravični prehod, ki je zasnovan kot pomoč regijam in skupnostim, na katere bo zeleni prehod najbolj vplival, kot so denimo regije, močno odvisne od premoga.

Za spodbujanje naložb v okoljsko trajnostne dejavnosti in da bi preprečila, da bi se sredstva namenjala projektom, ki se lažno oglašujejo kot zeleni, je EU predstavila nova pravila, ki opredeljujejo, kaj so zelene ali trajnostne dejavnosti.

Več o evropskem zelenem dogovoru

Infografika: Izpusti toplogrednih plinov v EU po sektorjih
Izpusti toplogrednih plinov v EU po sektorjih

Zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov s podnebnimi politikami EU


Evropski ukrepi za zmanjševanje izpustov se razlikujejo glede na področja in gospodarske sektorje.

Elektrarne in industrija

Za zmanjševanje izpustov v energetiki in industriji je EU uvedla shemo trgovanja z ogljikom. V okviru sistema trgovanja z emisijami (ETS - Emission Trading System) podjetja kupijo dovolilnice za izpust določene količine toplogrednih plinov, ker pomeni, da manj kot podjetja onesnažujejo, cenejše je njihovo poslovanje. Sistem trgovanja z emisijami pokriva 40 % vseh evropskih izpustov CO2.

Shema je bila posodobljena tako, predvideva zmanjšanje industrijskih izpustov za 62 odstotkov do leta 2030, kar bo pomagalo uskladiti ETS z bolj ambicioznimi cilji zelenega dogovora. Revidirani sistem trgovanja z emisijami (ETS II) bo vključeval onesnaževalne sektorje, kot so področje stavb ter cestni in morski promet.

Gradbeništvo, kmetijstvo, upravljanje z odpadki

Sektorji, ki še niso vključeni v ETS, kot so gradbeništvo, kmetijstvo in ravnanje z odpadki, bodo prav tako zmanjšali svoje emisije z delitvijo prizadevanj med državami EU. Da bi sledili ambicioznemu svežnju Fit for 55, naj bi se cilji zmanjšanja emisij v teh sektorjih do leta 2030 povečali z 29 % na 40 %.

Promet

Junija 2022 je Evropski parlament podprl predlog, naj leta 2035 novi avtomobili in kombiji, prodani v Evropi, ne povzročajo več izpustov CO2.

Junija 2022 je Parlament glasoval v prid revizije sheme ETS za letalstvo, ki bo v shemo vključila vse lete, ki vzletajo iz Evropskega gospodarskega prostora. Parlament je aprila 2023 sprejel revidirani predlog za postopno ukinitev brezplačnih kuponov za letalstvo do leta 2026 in spodbujanje uporabe trajnostnih letalskih goriv.

Krčenje gozdov in uporaba zemlje

V boju s podnebnimi spremembami želi EU izkoristiti tudi zmožnost gozdov, da vsrkavajo ogljik iz ozračja. Spomladi leta 2023 so poslanci glasovali v prid posodobitvi predpisov o razgozdovanju in spremembi rabe gozdov (LULUCF). Novi predpisi bodo povečali ponore ogljika za 15 odstotkov do leta 2030.

Uvoz iz držav z manj ambicioznimi podnebnimi cilji

Parlament je aprila 2023 sprejel predpise o mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah. To bo prineslo ceno ogljika pri uvozu blaga iz držav, ki imajo manj ambiciozne podnebne cilje. 

Več o ukrepih EU za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov.

Povečanje obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti


Energetika je največji vir emisij toplogrednih plinov v EU. Izboljšanje energetske učinkovitosti in proizvodnja čistejše energije pomagata doseči podnebne cilje EU in zmanjšati njeno odvisnost od uvoza.

Marca 2023 sta Parlament in Svet dosegla dogovor o spodbujanju obnovljivih virov energije. Delež obnovljivih virov energije v končni porabi energije v EU naj bi se do leta 2030 povečal na 42,5 odstotka, posamezne države pa naj bi si prizadevale doseči 45 odstotkov.

Poleg tega želi EU izboljšati energetsko učinkovitost z novimi cilji, ki jih je Parlament podprl septembra 2022, in sicer do leta 2030 zmanjšati porabo končne energije za 40 odstotkov in porabo primarne energije za 42,5 odstotka.

Poslanci Evropskega parlamenta bodo v prihodnjih mesecih glasovali o ciljih glede deleža obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti.

Ustvarjanje trajnostnega in krožnega gospodarstva do leta 2050


Prehod na ogljično nevtralno EU do leta 2050 v okviru zelenega dogovora pomeni ponoven razmislek o celotnem življenjskem ciklu izdelkov: spodbujanje trajnostne potrošnje in krožnega gospodarstva. To naj bi privedlo do manjše porabe virov, manjše količine odpadkov in manjših emisij toplogrednih plinov.

Akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo vključuje ukrepe za:

  • embalažo in plastiko
  • trajnostni tekstil
  • elektroniko in IKT
  • gradbeništvo in stavbe
  • baterije in vozila
  • prehransko verigo
  • ključne surovine
  • popravilo in ponovnono uporabo blaga


Preberite več o tem, kako si EU prizadeva za vpeljavo krožnega gospodarstva.


Boj proti podnebnim spremembam z ohranjanjem biotske raznovrstnosti in obnovo narave


Obnova naravnih ekosistemov in ohranjanje biotske raznovrstnosti sta pomembni za blažitev podnebnih sprememb, povečanje zmogljivosti narave za shranjevanje ogljika in večjo odpornost na podnebne spremembe.

Gozdovi imajo ključno vlogo pri vsrkavanju in izravnavi emisij ogljika. Aprila 2023 je Parlament sprejel predpise, ki zagotavljajo, da blago, uvoženo v EU, ni prispevalo k krčenju ali degradaciji gozdov kjer koli na svetu.

Preberite več o tem, kako EU ohranja biotsko raznovrstnost

Povezave

Sorodni članki

Deli ta prispevek na: