Kako EU izboljšuje javno zdravje - razlaga ukrepov EU

EU k izboljšanju javnega zdravja prispeva s financiranjem projektov in z zakonodajo na številnih področjih, med drugim glede bolezni, prehrane in čistega zraka.

Zakaj se EU ukvarja s politikami javnega zdravja?

Odgovornost za sisteme javnega zdravstva in socialne varnosti je v rokah posameznih držav in njihovih vlad. Vloga EU je le dopolnjevanje teh ukrepov in pomoč državam pri izboljševanju zdravja Evropejcev, zmanjševanju zdravstvenih neenakosti ter pomoč pri razvoju v bolj socialno in prijazno Evropo.

Spremembe na trgu dela in ter prost pretok ljudi in blaga na skupnem evropskem trgu kličeta h koordinaciji sistemov javnega zdravja. Evropske politike javnega zdravja so državam pomagale združiti sredstva in se spopasti s skupnimi izzivi, kot so na primer protimikrobna odpornost, preprečevanje bolezni ter staranje prebivalstva.

EU na tem področju izdaja priporočila državam in oblikuje zakone, ki Evropejcem zagotavljajo minimalno zaščito pri uporabi izdelkov in storitev (na primer zdravil, medicinskih pripomočkov, programov eZdravja, ...) ter zaščito pravic pacientov (predpisi o zaščiti pacientovih pravic v čezmejnem zdravljenju).

Koronavirus

EU je med krizo, ki jo je povzročil izbruh koronavirusa, skupaj z državami članicami poskušala okrepiti zdravstvene sisteme in omejiti širitev virusa. Po vsej Evropi je pomagala zagotavljati osebno varovalno opremo in zaloge medicinske opreme, mobilizirala sredstva, podprla raziskave in inovacije, namenjene iskanju učinkovitega zdravljenja, usklajevala ukrepe, povezane s potovanji, in nadzorovala cepljenje.

Preverite časovnico ukrepov EU v boju proti koronavirusu

Vse od začetka pandemije delo od doma delavcem prinaša mnoge izzive, povezane z organizacijo delovnega časa, ravnovesjem med delom in prostim časom ter dobrim počutjem. Raziskava, ki jo je naročil odbor Evropskega parlamenta za pravice žensk, kaže, da so pritiski, ki jih povzroča usklajevanje službe in družine, povzročili mnoge stiske, še posebej med ženskami.

Okrepljeni zdravstveni program EU

Ukrepi na področju zdravstva so financirani v okviru zdravstvenega programa EU, ki spodbuja sodelovanje med državami in promovira primere dobre prakse ter strategije za izboljšanje javnega zdravja in zdravstvenih sistemov.

Od izbruha covida-19 je postalo jasno, da morajo države EU med krizami bolje sodelovati in se usklajevati ter da je treba okrepiti zmožnost učinkovitega odzivanja EU na nove in prihodnje mednarodne grožnje za zdravje. V resoluciji o načrtih za gospodarsko okrevanjeso poslanci vztrajali, da je treba oblikovati nov samostojen evropski zdravstveni program. Komisija se je odzvala s predlogom novega programa EU za zdravje, ki ga je Parlament potrdil marca 2021. Namen novega program EU za zdravje, ki je vreden 5,1 milijarde evrov, je zapolniti vrzeli, ki jih je razkrila pandemija, prispeval bo k boljši zaščiti proti krizam in učinkovitejšemu kriznemu upravljanju.

Novi program EU za zdravje se osredotoča na tri glavne prioritete:

• zaščita ljudi pred resnimi čezmejnimi grožnjami za zdravje,
• bolj dostopna zdravila,
• močnejši zdravstveni sistemi.

Sredstva za programe za zdravje zagotavljajo tudi raziskovalni program Obzorje Evropa, Evropski socialni sklad plus (ESS+), strukturni skladi za kohezijsko politiko EU in evropski sklad za strateške naložbe.

Zdravila in zdravstveni pripomočki

EU skrbi za avtorizacijo in klasifikacijo zdravil. To počne s pomočjo mreže za regulacijo zdravil, v kateri sodelujejo Evropska agencija za zdravila, Evropska komisija in pristojni regulatorni organi posameznih držav. Tako se lahko zanesemo, da so zdravila, ki jih kupimo v kateri koli državi v EU, varna.

Januarja 2022 je Parlament podprl začasni dogovor, ki je bil lani dosežen s Svetom o večanju pristojnosti evropskega regulatorja zdravil. To lahko pripomore k boljši pripravljenosti v krizah in boljšemu upravljanju z zdravili in medicinsko opremo.

Poleg tega so v veljavi strožji standardi za zdravila, namenjena otrokom, zdravila za redke bolezni, terapevtske produkte in klinična testiranja. EU ima tudi orodja za boj proti ponaredkom zdravil, s čimer zagotavljamo varnost in pošteno trgovino z zdravili in zdravstvenimi pripomočki v Evropi.

Na plenarnem zasedanju novembra 2021 je Evropski parlament predstavil svoja priporočila za posodobitev evropske zakonodaje o farmacevtskih izdelkih. Evropski poslanci so se zavzeli za dostopna zdravila, preprečevanje primanjkljajev in podnebno nevtralno industrijo.

Leta 2017 so poslanci sprejeli predpise o medicinskih napravah in diagnostičnih medicinskih napravah, ki pripomorejo k znanstvenemu napredku, izboljšanju varnosti in zagotavljanju boljše preglednosti. 

Nekatera zdravila, postopki in pripomočki, kot na primer uporaba konoplje v medicinske namene, se med državami močno razlikujejo. Evropski parlament je na tem področju pozval k skupnemu pristopu in primernem financiranju raziskav.

Zdravstveno varstvo v tujini

Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja (t.i. modra kartica) zagotavlja, da ima vsak Evropejec pravico do brezplačne nujne zdravstvene oskrbe v javnih zdravstvenih zavodih po vsej EU. To velja za vse tipe potovanj, ne glede na to, ali je naš obisk poslovne ali turistične narave, ali pa na primer v tujini začasno študiramo. Poleg vseh držav EU kartica velja tudi v Švici, Lihtenštajnu in na Norveškem. Zagotavlja, da lahko do zdravstvenih storitev v nujnih primerih dostopamo pod enakimi pogoji kot prebivalci  in brez dodatnih plačil.

Promocija zdravja in preprečevanje bolezni

EU izvaja številne projekte za preprečevanje bolezni, predvsem na področju raka, duševnega zdravja in redkih bolezni ter daje na razpolago podatke o boleznih preko Evropskega centra za preprečevanje in kontrolo bolezni (ECDC).

Rak

Boj proti raku je bil vedno med prednostnimi nalogami EU. Evropska unija vlaga sredstva v raziskovalne projekte in usposabljanja, sprejema zakonodajo in z omogočanjem dostopnosti informacij in izmenjave dobrih praks dopolnjuje delo držav članic. Evropska komisija je februarja 2021 predstavila ambiciozen evropski načrt za boj proti raku.

Tobak

Uporaba tobačnih izdelkov vsako leto povzroči 700.000 smrti v EU. Posodobljena direktiva EU o tobaku, katere namen je narediti tobačne izdelke manj privlačne za mlade, je v veljavi od leta 2016. Priporočilo Sveta iz leta 2009 o okoljih brez dima poziva države EU, naj zaščitijo ljudi pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu na javnih mestih in na delovnem mestu.

Redke bolezni

Zdravstveni sistemi v Evropski uniji si prizadevajo zagotoviti visokokakovostne in stroškovno učinkovite storitve. To je še posebej težko doseči pri redkih oziroma malo razširjenih in kompleksnih boleznih, ki letno prizadenejo okoli 30 milijonov Evropejcev. Zato je EU leta 2017 ustanovila Evropske referenčne mreže, ki združujejo več kot 900 visokospecializiranih zdravstvenih enot iz več kot 300 bolnišnic v 26 državah EU. So virtualne mreže izvajalcev zdravstvenih storitev in spodbujajo razpravo o kompleksnih ali redkih boleznih, ki zahtevajo visoko specializirano zdravljenje ter združevanje znanja in sredstev.

Protimikrobna odpornost

Zaradi prepogoste uporabe antibiotikov je vedno večji problem tudi protimikrobna odpornost. Ocene kažejo, da vsako leto v Evropi zaradi okužb z bakterijami, odpornimi na antibiotike, umre kar 33.000 ljudi. Zato je EU leta 2017 pripravila akcijski načrt za spopadanje z odpornimi bakterijami, ki spodbuja odgovorno rabo antibiotikov ter raziskave in razvoj na tem področju. Leta 2018 je bila potrjena tudi evropska uredba o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini, da se odpornost proti antibiotikom ne bo več širila z živali na človeka in da potrošniki ne bodo izpostavljeni ostankom antibiotikov v živilih.

Cepiva

Veliko evropskih držav se v zadnjih letih spodbada z izbruhi bolezni, ki jih lahko učinkovito in varno preprečimo s cepljenjem (npr. ošpice). To je posledica nezadostne stopnje precepljenosti. Evropski parlament je leta 2018 podprl akcijski načrt za cepljenje, katerega cilj je boljša usklajenost držav EU, večja transparentnost proizvodnje cepiv in skupne nabave, ki bi zmanjšale stroške.

Čistejša zrak in voda

Slaba kakovost zraka je eden izmed najpomembnejših vzrokov za prehitro smrt v Evropi. EU si že od začetka 70. let prizadeva za zmanjšanje izpustov škodljivih snovi v ozračje. Evropska direktiva o zmanjšanju nacionalnih emisij državam nalaga, naj do leta 2030 znižajo izpuste dušikovih oksidov, nemetanskih hlapljivih organskih snovi, amonijaka, žveplovega dioksida in mikroskopskih delcev.

Direktiva o vodah ščiti evropske vodne vire - potoke, reke, jezera in obale. Kakovost vode na sladko- in slanovodnih kopališčih v vseh državah EU se dodatno spremlja v okviru rednih vzorčenj, ki preverjajo vsebnosti bakterij in zagotavljajo, da so kopališča čista in varna za uporabnike.

Varna hrana

Evropska unija ima pravila za zagotavljanje visoke stopnje varnosti v vseh korakih proizvodnje in distribucije hrane. Leta 2017 je pravila še zaostrila, kar nacionalnim oblastem omogoča strožje nenapovedane inšpekcije živilskih obratov in izboljšuje sledljivost živil.

Posebna pravila veljajo za:

• hrano živalskega izvora,
• onesnaženost hrane (največja dovoljena raven škodljivih snovi, kot so nitrati, težke kovine in dioksini),
• novo hrano (pridobljena z mikroorganizmi ali z novo osnovno molekularno strukturo),
• materiale, ki pridejo v stik s hrano (na primer embalažo in jedilni pribor).

EU ima tudi stroga pravila glede pridelovanja in komercializacije gensko spremenjenih organizmov (GSO) za krmo in hrano. Parlament posebej zanima, ali predstavljajo grožnjo za zdravje, in je nasprotoval načrtom za odobritev novih genetsko spremenjenih organizmov, na primer soje.

Evropejci smo zaskrbljeni zaradi pesticidov v hrani ter njihovega vpliva na zdravje in okolje. Kar polovico vseh prehrambnih izdelkov, ki jih je v letu 2016 testirala Evropska agencija za varnost hrane, je vsebovala sledi pesticidov. V Evropski uniji je sicer uporaba pesticidov in škodljivih snovi v njih strogo nadzorovana, toda v zadnjih letih se pojavljajo številna vprašanja o postopkih za avtorizacijo uporabe takšnih snovi. Evropski parlament je l. 2019 sprejel poročilo, ki poziva k boljši implementaciji obstoječe direktive o trajnostni rabi pesticidov. Parlament želi več uporabe naravnih metod kmetovanja in zatiranja škodljivcev, ki za pridelavo hrane zahtevajo bistveno manj za okolje in človeka strupenih snovi, transparentnejše postopke odobritve pesticidov in več informiranja javnosti.

Maja 2020 je Evropska komisija predlagala novo strategijo Evropske unije za trajnostni sistem hrane, ki si prizadeva zagotoviti varno, polnovredno in zdravo hrano.

Zdravje na delovnem mestu

Evropska zakonodaja določa minimalne standarde zaščite delavcev na delovnem mestu, ob tem pa države lahko sprejmejo tudi višje zahteve. Zakonodaja opredeljuje zahteve za varno uporabo delovne opreme ter zaščito mladih delavcev in nosečih delavk..

Evropski poslanci so 17. februarja 2022 glasovali v prid posodobitve evropskih predpisov o omejevanju škodljivih snovi na delovnem mestu, kar bo prispevalo k zmanjšanju tveganj obolenj. Novi predpisi bodo razširili pristojnosti direktive o kancerogenih in mutagenih snoveh na delovnem mestu, tako da bodo vključevali snovi, ki so škodljive za reproduktivno zdravje.

Starajoča se delovna populacija Evrope in vse višja upokojitvena starost pomenijo nove izzive za zdravstvene sisteme. Leta 2018 so poslanci sprejeli ukrepe za ohranjanje in ponovno vključevanje delavcev s poškodbami ali kroničnimi zdravstvenimi problemi na delovno mesto. To vključuje prilagajanje delovnih mest s programi za razvoj spretnosti, zagotavljanje prožnih delovnih pogojev in nudenje pomoči delavcem, vključno z mentorstvom in zagotavljanjem dostopa do psihologa ali terapevta.

Vključujoča družba

V Evropi živi več kot 80 milijonov invalidov in številni izmed njih se spodbadajo z velikimi ovirami v vsakdanjem življenju. Evropska direktiva o dostopnosti starejšim in invalidom zagotavlja večjo dostopnost do izdelkov in storitev, ki omogočajo sodelovanje v javnem življenju in aktivno participacijo v družbi. Med njimi so na primer uporaba prilagojenih e-knjig, javnih storitev ter bankomatov in avtomatov.

Junija 2020 je Parlament z resolucijo pozval k oblikovanju nove, ambiciozne evropske strategije o invalidnosti za obdobje po letu 2020, ki naj bi vključila pravice ljudi z invalidnostmi v vsa področja zakonodaje ter zagotovila enak dostop do zdravstva, izobraževanja, zaposlovanja, javnega prevoza in domovanj.

Marca 2021 je Komisija predstavila novo strategijo za obdobje 2021-2030, ki države EU spodbuja k nadaljnjemu izboljševanju pravic in vključevanju invalidov.

Več o evropskih socialnih politikah:

• Kako EU izboljšuje pravice delavcev in pogoje dela
• Zmanjševanje brezposelnosti: razlaga politike EU
• Brezposelnost mladih: kako lahko ukrepa EU?

Povezave

• (odpre se na novem zavihku) Kaj Evropa počne zame: Zdravstvo in socialna varnost

Sorodni članki

• Odziv EU na izbruh koronavirusa