Kaj je ogljična nevtralnost in kako jo lahko dosežemo do leta 2050? 

Nazadnje spremenjeno: 
 
Objavljeno:   
 

Z evropskimi podnebnimi pravili se Evropska unija zavezuje, da bo do leta 2050 postala ogljično nevtralna. Kaj to pomeni v praksi?

Posledice podnebnih sprememb že danes občuti ves svet. Ekstremni vremenski pogoji, kot so suše, vročinski valovi, obilna deževja, poplave in plazovi tudi v Evropi postajajo vse pogostejši. Posledice podnebnih sprememb so tudi dvigovanje morske gladine, zakisljevanje oceanov in izguba biotske raznovrstnosti.

Če želimo globalno segrevanje omejiti na 1,5 stopinje Celzija – meja, ki jo znanstveniki prepoznavajo kot varno – je doseganje ogljične nevtralnosti ključnega pomena. To je tudi zapisano v Pariškem podnebnem sporazumu, ki ga je podpisalo 195 držav in tudi Evropska unija.

Decembra 2019 je Evropska komisija predstavila evropski zeleni dogovor, svoj načrt, kako doseči podnebno nevtralnost Evrope do leta 2050. Cilji tega načrta bodo doseženi s pomočjo evropskih podnebnih pravil, ki podnebno nevtralnost uzakonjajo.

Lahko dosežemo podnebno nevtralnost? Foto: Sebastian Pichler, Unsplash  

Podpisnice Pariškega podnebnega sporazuma so se zavezale, da čim prej začnejo naglo zmanjševati emisije s pomočjo najboljših razpoložljivih znanstvenih dognanj, kar bi v drugi polovici stoletja pripeljalo do ravnovesja med izpusti toplogrednih plinov in njihovim zajemanjem v ponore.

Povzeto po 4. členu pariškega podnebnega sporazuma 

Kaj je ogljična nevtralnost?


Ogljična nevtralnost pomeni ravnovesje med človeškimi izpusti CO2 v ozračje in zajemanjem ogljika iz ozračja v ponore. Ponori so sistemi, ki zajemajo več ogljika, kot ga s svojim delovanjem izpustijo; v naravi so to v največji meri gozdovi in oceani. Po ocenah znanstvenikov naravni ponori iz ozračja globalno odstranijo med 9,5 in 11 gigaton ogljika letno. Globalni izpusti CO2 iz človeških virov so leta 2019 znašali 38 gigaton.

Do sedaj še ne obstajajo umetni ponori, ki bi bili zmožni iz ozračja odstraniti toliko CO2, kot ga s človeško povzročenimi emisijami spuščamo v ozračje.

Ogljik, ki se shranjuje v naravnih ponorih, se pospešeno vrača v ozračje zaradi gozdnih požarov, pretirane sečnje ter sprememb namembnosti rabe zemlje (npr. več intenzivne živinoreje). Zato je za dosego ogljične nevtralnosti nujno potrebno tudi zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.


Izravnava ogljika


Drug način za zmanjšanje emisij in doseganje ogljične nevtralnosti je, da se na račun emisij, proizvedenih v enem sektorju, emisije zmanjšajo nekje drugje. To je mogoče storiti z naložbami v obnovljive vire energije, energetsko učinkovitost ali v druge čiste, nizkoogljične tehnologije. Primer sistema za izravnavo ogljika je sistem EU za trgovanje z emisijami (ETS).

Še en primer sistema za zmanjševanje izpustov je mehanizem za ogljično prilagajanje na mejah, ki bi določil ogljične cene za uvoz blaga iz držav z nižjimi cilji. To naj bi pomagalo preprečevati selitev virov CO2 tako, da selitev proizvodnje v države z bolj ohlapnimi predpisi glede izpustov dela manj privlačnega. Komisija naj bi predlagala ta ogljični davek v letu 2021.


Cilji EU


Evropska unija se je zavezala k ambiciozni podnebni politiki.

EU želi z zelenim dogovorom doseči, da bo do leta 2050 prva celina, ki odstrani toliko izpustov CO2, kolikor jih proizvede. 

Parlament je 7. oktobra 2020 podprl načrt za podnebno nevtralnost do leta 2050 in cilj 60-odstotnega znižanja izpustov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990, kar je bolj ambiciozno od začetnega predloga Komisije (55-odstotno znižanje). Poslanci so pozvali Komisijo, naj določi vmesni cilj za leto 2040, ki bo zagotovil napredovanje do končnega cilja.

Poleg tega so evropski poslanci k ukrepom za podnebno nevtralnost pozvali tudi države članice in vztrajali, da mora biti po letu 2050 iz ozračja odstranjenega več CO2, kot se ga bo vanj izpuščalo. Prav tako naj se najkasneje do leta 2025 ukinejo posredne ali subvencije za fosilna goriva.

Aprila 2021 so evropski poslanci dosegli dogovor s Svetom glede obveze EU, da postane podnebno nevtralna do leta 2050.

24. junija 2021 je Parlament sprejel nova podnebna pravila, ki krepijo trenutne cilje glede zmanjševanja izpustov: namesto za 40 odstotkov se naj bi izpusti do leta 2030 zmanjšali za 55 % v primerjavi z letom 1990, cilj doseganja podnebne nevtalnosti do leta 2050 pa je postal pravno zavezujoč. 

Po predlogih poslancev se bo ustanovilo tudi neodvisno telo, ki bo ugotavljalo, ali so politike konsistentne, in nadzrorovalo napredek.

Trenutno ima cilj podnebne nevtralnosti v nacionalni zakonodaji zapisanih pet držav EU: Švedska želi podnebno nevtralnost doseči do leta 2045, Danska, Francija, Nemčija in Madžarska pa do 2050.



Več o tem, kako EU zmanjšuje izpuste CO2: