EU in pariški podnebni sporazum: Pot do ogljične nevtralnosti  

Nazadnje spremenjeno: 
 
Objavljeno:   
 

Leta 2020 bo EU ponovno definirala svoje okoljske cilje. Evropski parlament si želi več ambicioznosti, vprašanje pa je, ali bodo države podprle cilj dosega podnebne nevtralnosti do leta 2050

Vodna gladina v Benetkah v zadnjih tednih dosega kritično visoke ravni. ©123RF/European Union–EP  

Evropski parlament je 28. novembra sprejel resolucijo, ki poziva EU k dosegu ogljične nevtralnosti do leta 2050 kot dolgoročni cilj Evrope v sklopu pariškega podnebnega sporazuma ter k zmanjšanju izpustov za 55 % do leta 2030.


Pred konferenco ZN o podnebnih spremembah COP25 je Evropski parlament prav tako sprejel resolucijo o razglasitvi izrednih podnebnih razmer v Evropi in po svetu. Parlament od Evropske komisije zahteva zagotovila, da bodo vsi pomembni zakonodajni ter proračunski predlogi popolnoma v skladu s ciljem omejitve globalnega segrevanja na manj kot 1,5 stopinje Celzija.


Pariški podnebni sporazum želi omejiti globalno segrevanje pod mejo dveh stopinj Celzija, pri tem pa si prizadeva za ukrepe, ki bi to mejo znižali na 1,5 stopinje, s čimer bi se izognili katastrofalnim posledicam podnebnih sprememb. Sporazum je podpisalo 194 držav in Evropska unija. Vse države članice EU so podpisnice sporazuma tudi posebej, vendar pa se na ravni EU usklajujejo o skupnih ukrepih za zniževanje izpustov.


Nacionalni cilji zmanjševanja izpustov


Da bi dosegli zastavljene cilje v sporazumu, morajo države vsakih pet let oblikovati svoje cilje na področju zaščite okolja, ki s časom postajajo vse ambicioznejši. Vse podpisnice sporazuma bodo nove cilje oblikovale do konca leta 2020.




Evropski podnebni cilji


EU je bila prva svetovna gospodarska velesila, ki je v okviru pariškega sporazuma predlagala cilje zmanjševanja izpustov. Trenutni cilj EU do leta 2030 zmanjšati izpuste za 40 % glede na vrednosti iz leta 1990. Vendar pa je vse več pritiskov, ki zahtevajo še ambicioznejše cilje.


Glede na posebno poročilo mednarodnega panela za podnebne spremembe bi, če želimo globalno segrevanje omejiti na stopinjo in pol Celzija, svetovni izpusti morali do leta 2050 doseči raven ogljične nevtralnosti. Protesti mladih, ki so se razširili po vsem svetu, in zadnji podatki raziskave Eurobarometer kažejo, da so Evropejci pripravljanji na ambicioznejše ukrepanje pa področju okolja.


Voditelji držav EU bodo o podnebnih spremembah razpravljali na srečanju decembra, EU pa mora svojo posodobljeno strategijo na področju podnebnih ukrepov v sklopu pariškega sporazuma predati Združenim narodom v začetku prihodnjega leta.