Izgubljanje biotske raznovrstnosti: kaj so vzroki in zakaj je problematično? 

V zadnjih letih biotska raznovrstnost živih bitij, ki prebivajo na našem planetu, zaskrbljujoče hitro upada zaradi človekovih dejavnosti, kot so spreminjanje rabe tal, onesnaževanje in podnebne spremembe.

Evropska komisija je maja 2020 predstavila novo strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, ki je sledila januarskemu pozivu Parlamenta, da je treba ukrepati glede glavnih krivcev za izgubo biotske raznovrstnosti in si postaviti pravno zavezujoče cilje.

Na plenarnem zasedanju junija 2021 je Parlament sprejel svoje stališče o poročilu o "strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030: Vračanje narave v naša življenja," vztrajal je, da mora biti njena izvedba skladna z drugimi strategijami evropskega zelenega dogovora, tudi s strategijo "od vil do vilic".

Evropski poslanci so 16. januarja pozvali, naj udeleženci konference OZN o biotski raznovrstnosti (COP15) oktobra 2020 na Kitajskem sprejmejo pravno zavezujoči cilje za zaustavitev upadanja biotske raznovrstnosti. Na konferenci bodo podpisnice Konvencije OZN o biotski raznovrstnosti iz leta 1993 odločale o ustrezni strategiji za obdobje po letu 2020. Parlament želi, da EU prevzame vodilno vlogo na tem področju in do leta 2030 zagotovi, da bodo 30 % ozemlja EU sestavljala naravna območja in da se področje biotske raznovrstnosti vključi v vse politike EU.

Kaj je biotska raznovrstnost?

Biotska raznovrstnost je tradicionalno opredeljena kot raznolikost življenja na Zemlji v vseh oblikah. Zajema veliko število vrst, njihove genske različice in medsebojne interakcije teh življenjskih oblik v kompleksnih ekosistemih.

V poročilu OZN iz leta 2019 so znanstveniki opozorili, da od skupno približno osmih milijonov vrst živih bitij kar milijonu vrst grozi izumrtje, številnim že v naslednjih nekaj desetletjih. Nekaj raziskovalcev je celo mnenja, da smo že sredi šestega množičnega izumiranja v zgodovini zemlje. V preteklih velikih izumrtjih je izginilo od 60 do 95 % vseh živih bitij, ekosistemi pa potrebujejo več milijonov let, da si zopet opomorejo.

Preverite podatke o ogroženih vrstah v Evropi

Zakaj je biotska raznovrstnost pomembna?

Zdravi ekosistemi nam zagotovijo številne nujno potrebne elemente, ki jih imamo za samoumevne. Rastline sončno energijo pretvorijo v dostopno obliko za druga živa bitja. Bakterije in drugi živi organizmi razgrajajo organske snovi na hranilne snovi in preskrbijo rastline z zdravo prstjo, v kateri lahko rastejo. Opraševalci so bistveni za njihovo razmnoževanje in nam s tem zagotavljajo pridelavo živil, rastline in oceani pa so pomembni ponori ogljika.

Če povzamemo, nam biotska raznovrstnost zagotavlja čist zrak, svežo vodo, kakovostno prst in opraševanje poljščin ter nam pomaga v boju proti podnebnim spremembam, prilagajanju nanje ter pri zmanjševanju učinkov naravnih nesreč.

Živi organizmi sobivajo v dinamičnih ekosistemih, zato ima lahko izginotje ene vrste dolgoročne negativne posledice na prehransko verigo. Nemogoče je natančno predvideti, kakšne posledice bi množično izumrtje imelo za ljudi, vemo pa, da nam razvoj omogoča prav raznovrstnost narave.

Katere ukrepe predlaga Parlament?

Evroski poslanci so izrazili močno podporo cilju EU, da naj bo zaščitenih vsaj 30 odstotkov morskih in kopenskih območij EU (gozdovi, mokrišča, šotišča , travniki in obalni ekosistemi) in da naj 10 odstotkov morij in kopnega EU, vključno z vsemi preostalimi pragozdovi in starimi gozdovi ter drugimi z ogljikom bogatimi ekosistemi, ostane nedotaknjenih.

Hočejo, naj bodo cilji zavezujoči in da naj jih države EU izvajajo na državni ravni v sodelovanju z regionalnimi in lokalnimi oblastmi.

Poslanci so izrazili tudi zaskbljenost nad upadom števila opraševalcev in pozvali k nujni reviziji evropske pobude o opraševalcih.

Več o tem, kako se EU trudi ohraniti biotsko raznovrstnost