Ukrepi EU za biotsko raznovrstnost (video)

EU si prizadeva ohraniti in izboljšati biotsko raznovrstnost v Evropi, da bi zaščitila ogrožene vrste in naša življenja. V videu si oglejte, kako.

Oglejte si, kako si Evropski parlament prizadeva zaščititi prostoživeče živali, vključno z opraševalci, in ekosisteme.

Evropska komisija je maja 2020 predstavila novo strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, ki je sledila januarskemu pozivu Parlamenta, da je treba ukrepati glede glavnih krivcev za izgubo biotske raznovrstnosti in zastaviti pravno zavezujoče cilje.

Na plenarnem zasedanju junija 2021 je Parlament sprejel svoje stališče o poročilu o "strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030: Vračanje narave v naša življenja," vztrajal je, da mora biti njena izvedba skladna z drugimi strategijami evropskega zelenega dogovora, tudi s strategijo "od vil do vilic".

Več o tem, kaj je biotska raznovrstnost, kakšni zo vzroki za njeno izgubo in kako izgubo preprečiti

Strategija za biotsko raznovrstnost do leta 2030: kaj obsega


Določanje ciljev EU glede biotske raznovrstnosti

S strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 si je EU postavila nove cilje za prihodnje desetletje.

Evroski poslanci so izrazili močno podporo cilju EU, da naj bo zaščitenih vsaj 30 odstotkov morskih in kopenskih območij EU (gozdovi, mokrišča, šotišča , travniki in obalni ekosistemi) in da naj 10 odstotkov morij in kopnega EU, vključno z vsemi preostalimi pragozdovi in starimi gozdovi ter drugimi z ogljikom bogatimi ekosistemi, ostane nedotaknjenih.

Hočejo, naj bodo cilji zavezujoči in da naj jih države EU izvajajo na državni ravni v sodelovanju z regionalnimi in lokalnimi oblastmi.

Obnavljanje narave

Parlament je pozdravil tudi predlog o zavezujočih ciljih glede obnavljanja narave ter pozval, naj se glede tega zastavi minimalni cilj 30 odstotkov kopnega in morij EU.

Boj proti upadu števila opraševalcev

Evropski poslanci so poudarili, da upadanje števila opraševalcev ni slaba novica le za biotsko raznovrstnost, temveč predstavlja tudi grožnjo za varnost hrane, in pozvali k nujni reviziji pobude EU o opraševalcih. Revidirana pobuda naj bi vključevala evropski okvir za nadzor nad opraševalci z visokimi merili, jasnimi in časovno določenimi cilji ter indikatorji, med njimi tudi indikatorji vpliva, in nujno krepitev zmogljivosti.

Izkoriščanje zelenih urbanih področij

Zelena urbana področja lahko podpirajo biotsko raznovrstnost in prispevajo fizični in duševni dobrobiti prebivalcev, pravi poročilo.

Evropski poslanci so podprli vzpostavitev evropske platforme za urbano ozelenjevanje in pozvali Komisijo, naj določi ambiciozne zavezujoče cilje za urbano biotsko raznovrstnost, denimo glede:

  • najmanjšega zahtevanega deleža zelenih streh na novih stavbah,
  • podpore urbanemu kmetijstvu,
  • zagotavljanja, da se ne uporabljajo kemični pesticidi,
  • zmanjševanja uporabe gnojil v urbanih zelenih območjih v EU.


Zmanjševanje vpliva kmetijstva

Evropski poslanci so pozdravili tudi cilj, naj bo do leta 2030 25 odstotkov kmetijskih zemljišč namenjenih ekološkemu kmetijstvu.

Strinjali so se z načrti Komisije, da se do leta 2030 zmanjša:

  • uporabo nevarnejših in kemičnih pesticidov za 50 odstotkov,
  • uporabo gnojil za vsaj 20 odstotkov,
  • izgubo hranil za vsaj 50 odstotkov.

Kaj je že bilo storjeno za zaščito biotske raznovrstnosti in ogroženih vrst v Evropi?


Prizadevanja EU za izboljšanje biotske raznovrstnosti so doslej potekala v okviru strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020, ki se je pričela izvajati leta 2010.


Strategija do leta 2020 med drugim vključuje:

  • direktivo o pticah, katere namen je zaščititi vseh 500 v divjini živečih vrst ptic v EU,
  • direktivo o habitatih, ki zagotavlja ohranitev večjega števila redkih, ogroženih ali endemičnih vrst živali in rastlin in tudi 200 redkih in specifičnih tipov habitatov
  • Natura 2000 je največja mreža zaščitenih območij na svetu, vključuje ključna območja parjenja in počitka za redke in ogrožene vrste ter redke tipe habitatov
  • evropska pobuda za opraševalce se želi soočiti z upadom števila opraševalcev v EU in prispevati k globalnim prizadevanjem za njihovo ohranjanje, pri čemer se osredotoča na osveščanje o upadu in vzroke za upad.*

Poleg tega je evropski program LIFE pomagal oživiti populacije iberskega risa in bolgarske južne postovke, ki sta bila na robu izumrtja.


Več o ogroženih vrstah v Evropi

Skoraj izumrli iberski ris, Lynx pardinus, stoji na kamnu
Skoraj izumrli iberski ris