Podatki o ogroženih vrstah v Evropi (infografika)

Enemu od osmih milijonov rastlinskih in živalskih vrst po svetu grozi izumrtje. Kako je v Evropi - koliko vrst je ogroženih ali izumrlih in katere?

Ogrožene vrste so rastline in živali, ki jim grozi izumrtje. To povzročata predvsem izguba in slabšanje življenjskega prostora, a tudi onesnaževanje, podnebne spremembe in invazivne vrste. Biotska raznovrstnost pa je ključna tako za zdrave ekosisteme kot za človeško življenje.

Parlament si prizadeva zaščititi ogrožene vrste in je sprejel svoje stališče glede "strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030: Vračanje narave v naša življenja, ki se ukvarja z najpomembnejšimi krivci za izgubo biotske raznovrstnosti in postavlja pravno zavezujoče cilje.

V nadaljevanju preberite več o ogroženih vrstah in izgubi biotkse raznovrstnosti v Evropi.

Ogrožene vrste v Evropi


Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN) je sestavila evropski rdeči seznam ogroženih vrst, ki lahko pomaga sprejeti ustrezne ukrepe za njihovo zaščito.

1.677 vrst

Vsaj 1.677 od obravnavanih 15.060 evropskih vrst grozi izumrtje, ocenjuje Svetovna zveza za varstvo narave.

Od 1.677 evropskih vrst, ki jim grozi izumrtje, so najbolj ogroženi polži, školjke in ribe.


Več kot pol evropskih endemičnih dreves, tudi navadni divji kostanj, je potencialno ogroženih. Okoli petina dvoživk in plazilcev je že ogroženih.


Polarna lisica, evropski mink, sredozemska medvedka, biskajski kit in severni medved so trenutno med najbolj ogroženimi sesalci v Evropi.


Vse manj je tudi opraševalcev: eni od desetih evropskih vrst čebel in metuljev grozi izumrtje.

Najbolj ogrožene vrste v Evropi - infografika
Najbolj ogrožene vrste v Evropi

Izumrle vrste v Evropi

Glede na podatke IUCN je do leta 2015 v Evropi izumrlo 36 vrst na njihovem seznami, med njimi mnoge sladkovodne ribe, več vrst lososa, sladkovodni mehkužec Graecoanatolica macedonica (majhen sladkovodni polž, ki je živel v jezeru Dojran v Grčiji in Severni Makedoniji) in rouenska vijolica.


Med sesalci sta izumrla tur in sardinska pika (glodalec, podoben zajcu) v 17. oziroma 18. stoletju.


Potrebne so dodatne raziskave, s katerimi bi dobro ocenili stanje, še posebej glede čebel, morskih sesalcev in rib.

Več o zakonodaji EU glede dobrobiti živali