Nova zakonodaja bo potrošnikom iz vseh držav EU omogočila skupinske tožbe
Evropska kolektivna pravna sredstva bodo potrošnikom v Uniji omogočila, da proti domačim in čezmejnim primerom "masovnega oškodovanja" nastopijo skupaj.
Globalizacija in digitalizacija sveta sta povečala tveganje, da neka nezakonita praksa oškoduje večje število potrošnikov v eni ali več državah. Trenutno lahko potrošniki združijo moči in se skupaj borijo za svoje pravice le v nekaterih državah EU, v primerih, kjer so oškodavani potrošniki v več državah, pa je to praktično nemogoče.
Novi predpisi o kolektivnih pravnih sredstvih bodo potrošnikom v vseh državah članicah EU omogočili, da se proti primerom, v katerih je povzročena množična škoda, borijo skupaj. Predpisi pa vključujejo tudi varovalke, ki preprečujejo zlorabo teh postopkov, denimo princip "kdor izgubi, plača".
Pogajalci Parlamenta in Sveta so dosegli dogovor konec junija in Parlament je predpise potrdil 24. novembra.
Kako bodo evropska kolektivna pravna sredstva delovala?
- Organizacije, ki jih bodo pooblastile države članice, bodo lahko zastopale skupine potrošnikov v kolektivnih primerih.
- Uporaba kolektivnih pravnih sredstev bo mogoča v vseh državah EU – v vseh članicah mora biti vsaj en takšen mehanizem, ki bo omogočal organizacijam, da predstavljajo državljane, in bo imel pooblastila, da zahteva kazni in povračila za povzročeno škodo.
- Ustrezati bodo morala določenim kriterijem: za mednarodne skupinske tožbe bo kriterije podala nova direktiva, za domače postopke pa bodo kriteriji v nacionalni zakonodaji.
- Poražena stran bo plačala ceno postopka (princip "kdor izgubi, plača"), kar bo ščitilo podjetja pred tožbami brez podlage.
- Kolektivna pravna sredstva bodo razen v potrošniškem pravu dovoljena tudi v primerih kršitev trgovcev na področjih zaščite podatkov, finančnih storitev, potovanj in turizma, energetike, telekomunikacij, okolja in zdravja ter pravic letalskih in železniških potnikov.
Evropska komisija bo ustanovila institucijo evropskega ombudsmana za kolektivna pravna sredstva, ki se bo posvečala mednarodnim tožbam na ravni EU.
Naslednji koraki
Države članice imajo dve leti, da direktivo vpeljejo v nacionalne zakonodaje, in nato še šest mesecev, da ta zakonodaja stopi v veljavo.
