Covid-19: Kako se EU bori proti brezposelnosti mladih 

Nazadnje spremenjeno: 
 
Objavljeno:   
 
Mladi zaradi posledic pandemije covida-19 težje pridejo do služb  

Brezposelnost mladih je pereča problematika, ki jo je kriza koronavirusa še poslabšala. Preberite več o pobudi EU za pomoč mladim pri iskanju zaposlitve.

Pandemija covida-19 bi lahko pripeljala do "generacije karantene," saj kriza močno vpliva na možnosti zaposlovanja mladih. Podatki Mednarodne organizacije dela (ILO) kažejo, da ima pandemija "uničujoč in nesorazmeren" vpliv na zaposlovanje mladih, zadnja poročila pa razkrivajo, da se mladi soočajo z velikimi preprekami glede nadaljevanja usposabljanja in izobraževanja, menjave zaposlitve in vstopanja na trg dela.


Več o ukrepih EU proti brezposelnosti mladih

Zmanjševanje brezposelnosti mladih v času, ki ga zaznamuje koronavirus


Pred pandemijo je bila brezposelnost mladih (od 15 do 24 let) 14,9-odstotna, bistveno nižja od najvišje točke leta 2013, ko je bila 24,4-odstotna. Avgusta 2020 je bila 17,6-odstotna in naj bi še rasla. Evropska komisija je v gospodarski napovedi poleti 2020 ocenila, da se bo gospodarstvo Evropske unije v letu 2020 skrčilo za 8,3 odstotka, kar je najgloblja recesija v njeni zgodovini. Da bi ublažila posledice za mlade, je Evropska komisija julija predlagala "Podporo zaposlovanju mladih – most do delovnih mest za naslednjo generacijo".


Preverite, s kakšnimi ukrepi EU pomaga Evropi pri gospodarskem okrevanju po pandemiji koronavirusa.

Sveženj za podporo zaposlovanja mladih ima štiri poudarke: 
  • okrepitev programa Jamstvo za mlade, 
  • poklicno izobraževanje in usposabljanje za prihodnost, 
  • nov zagon za vajeništva, 
  • dodatni ukrepi za podporo zaposlovanju mladih. 

Kaj je Jamstvo za mlade?


Komisija predlaga krepitev Jamstva za mlade, ki je bilo oblikovano na vrhuncu krize brezposelnosti mladih leta 2013. Namen Jamstva je zagotoviti, da dobijo mladi (do 25. leta) dobro priložnost zaposlitve, nadaljevanje izobraževanja, prakso ali pripravništvo v štirih mesecih od datuma, ko postanejo brezposelni ali zaključijo formalno izobraževanje.

Okrepljeno Jamstvo za mlade: 
  • vključuje mlade med 15. in 29. letom (doslej je bila zgornja starost 25), 
  • bolj vključujoče, s poudarkom na prikrajšanih skupinah, zlasti manjšinah in mladih z invalidnostmi, 
  • bolje upošteva potrebe podjetij, zagotavlja potrebne spretnosti in strnjene uvajalne programe, 
  • zagotavlja prilagojeno svetovanje, napotke in mentorstvo. 

Poslanci so  v resoluciji, ki jo je 8. oktobra sprejel Parlament na plenarnem zasedanju, pozdravili predloge Komisije, a pozvali, naj bo v naslednjem obdobju (2021-2027) za Jamstvo za mlade namenjenih več sredstev, kritični pa so bili do krčenja sredstev za podporo zaposlovanju mladih, ki je bilo predlagano na julijskem srečanju EU.

Parlament se je zavzel tudi za uvedbo pravnega okvira, ki bo prepovedal neplačana pripravništva, prakse in vajeništva v EU. Poslanci so izpostavili tudi , da nekatere države ne izvajajo prostovoljnih priporočil Jamstva za mlade, in pozivajo, naj bo Jamstvo zavezujoče.

Parlament poziva k večji ambicioznosti


Poslanci so 10. julija sprejeli resolucijo o smernicah EU za zaposlovanje, v kateri so pozvali k reviziji smernic v kontekstu izbruha covida-19. Poudarili so, da je boj proti brezposelnosti mladih preko okrepljenega Jamstva za mlade nujno sprejeti kot prednostno nalogo.

Parlament je julija odobril tudi povečanje sredstev za Pobudo za zaposlovanje mladih, ki je glavni proračunski instrument za programe Jamstva za mlade v državah EU, na 145 milijonov evrov v letu 2020.

Parlament se je za občutno povečanje sredstev v sklopu naslednjega dolgoročnega proračuna EU zavzel že z resolucijo o izvajanju pobude za zaposlovanje mladih v državah članicah, sprejeto leta 2018. Evropski poslanci so pozdravili dejstvo, da je pobuda od leta 2013 pomagala več kot 1,6 milijona mladim, a so pozvali k izboljšavam, vključno k zvišanju starostne meje ter sprejetju jasnih kriterijev glede kakovosti in delovnih pogojev.