E-odpadki v EU: podatki (infografika)
E-odpadki so najhitreje rastoča skupina odpadkov v EU, reciklira pa se jih manj kot 40 odstotkov. V naši infografiki si oglejte več podatkov.
Električne naprave in elektronska oprema, od pralnih strojev in sesalnikov do pametnih telefonov in računalnikov - brez njih si težko predstavljamo sodobno življenje. Vendar so odpadki, ki jih povzročajo, postali ovira v prizadevanjih EU za zmanjšanje ekološkega odtisa.
Več o tem, kako EU v prizadevanju za spodbujanje krožnega gospodarstva rešuje težave z e-odpadki
Kaj so e-odpadki?
Odpadna električna in elektronska oprema oziroma e-odpadki zajemajo zelo različne izdelke, ki jih po uporabi zavržemo.
Najpogosteje se zbirajo veliki gospodinjski aparati, kot so pralni stroji in električni štedilniki, ki predstavljajo več kot polovico vseh zbranih e-odpadkov.
Sledijo oprema za IT in telekomunikacije (prenosni računalniki, tiskalniki), oprema za zabavno elektroniko in fotonapetostni paneli (videokamere, fluorescentne sijalke) ter mali gospodinjski aparati (sesalniki, opekači).
Vse druge kategorije, denimo električno orodje in medicinski pripomočki, skupaj predstavljajo le 7,2 odstotka zbranih e-odpadkov.
Stopnja recikliranja e-odpadkov v EU
Reciklira se manj kot 40 odstotkov vseh e-odpadkov v EU, preostali se ne razvrščajo. Prakse recikliranja v državah članicah so različne. Hrvaška je na primer leta 2017 reciklirala 81,3 odstotkov vse odpadne električne in elektronske opreme, Malta pa 20,8 odstotkov.
Zakaj je treba odpadno električno in elektronsko opremo reciklirati?
Zavržena električna in elektronska oprema vsebuje materiale, ki so lahko škodljivi ter lahko onesnažujejo okolje in povečujejo tveganja za ljudi, vključene v recikliranje e-odpadkov. EU je za reševanje te težave sprejela zakonodajo za preprečevanje uporabe nekaterih kemikalij, na primer svinca.
Mnogi redki minerali, ki se uporabljajo v sodobni tehnologiji, prihajajo iz držav, v katerih se kršijo človekove pravice. Da v EU ne bi nenamerno podpirali oboroženih spopadov in zlorab človekovih pravic, so poslanci Evropskega parlamenta sprejeli predpise, v skladu s katerimi morajo evropski uvozniki redkih zemeljskih mineralov preverjati svoje dobavitelje.
Kako EU ukrepa za zmanjšanje e-odpadkov?
Marca 2020 je Evropska komisija predstavila nov akcijski načrt za krožno gospodarstvo, v katerem je zmanjšanje količine odpadne električne in elektronske opreme določeno kot ena od ključnih prednostnih nalog. V predlogu so opisani takojšnji cilji, kot so "pravica do popravila“ in izboljšanje možnosti ponovne uporabe na splošno, uvedba univerzalnega polnilnika in vzpostavitev sistema nagrajevanja za spodbujanje recikliranja elektronike.
Stališče Evropskega parlamenta
Februarja 2021 je Parlament sprejel resolucijo, v kateri se je zavzel za nov akcijski načrt za krožno gospodarstvo in zahteval dodatne ukrepe, ki bodo omogočili preoblikovanje EU v ogljično nevtralno, okoljsko trajnostno, nestrupeno in popolnoma krožno gospodarstvo do leta 2050. Med predlaganimi ukrepi so strožji predpisi glede recikliranja in zavezujoči cilji glede uporabe in porabe materialov do leta 2030.
Na področju e-odpadkov poslanci hočejo, da EU spodbuja daljšo življenjsko dobo izdelkov z njihovo ponovno uporabo in možnostmi popravila.
Poročevalec Parlamenta Jan Huitema (Renew Europe, Nizozemska) je v zvezi z akcijskim načrtom Komisije za krožno gospodarstvo dejal, da „potrebujemo celosten pristop“. „Načela krožnosti (...) je treba zagotoviti na vseh stopnjah vrednostne verige, če želimo, da bo akcijski načrt (...) uspešen.“
Dejal je, da je treba poseben poudarek nameniti sektorju e-odpadkov, saj njihovo recikliranje zaostaja za proizvodnjo. „Leta 2017 je svet proizvedel 44,7 milijona metričnih ton e-odpadkov, pravilno recikliranih pa jih je bilo le 20 odstotkov.“
Huitema je tudi dejal, da bi akcijski načrt za krožno gospodarstvo lahko pomagal pri gospodarskem okrevanju. „S spodbujanjem novih inovativnih poslovnih modelov bomo ustvarili novo gospodarsko rast in zaposlitvene priložnosti, ki jih bo Evropa potrebovala za okrevanje.“