Učinek tekstilne proizvodnje in odpadkov na okolje (infografika) 

Nazadnje spremenjeno: 
 
Objavljeno:   
 

Oblačila, obuvala in tekstilni izdelki za gospodinjstvo povzročajo onesnaževanje vode, izpuste toplogrednih plinov in polnjenje odlagališč odpadkov. Več o tem v naši infografiki.

Hitra moda – nenehno zagotavljanje novih trendovskih oblačil, obutve in drugih izdelkov po zelo nizkih cenah – je povzročila povečanje količine proizvedenih in zavrženih oblačil.

EU želi pospešiti prehod na krožno gospodarstvo, kamor sodi tudi preučevanje učinka hitre mode na okolje.

Več o tem, kaj je krožno gospodarstvo, nejgovem pomenu in priložnostih.

Infografika: podatki o vplivu tekstila na okolje  

Poraba vode


Pri proizvodnji tekstila se porabi veliko vode, zanjo pa so potrebna tudi obsežna zemljišča za pridelavo bombaža in drugih vlaken. Ocenjuje se, da je svetovna tekstilna in oblačilna industrija v letu 2015 porabila 49 milijard kubičnih metrov vode, medtem ko je celotno gospodarstvo EU v letu 2017 porabilo 266 milijard kubičnih metrov. Za proizvodnjo ene same bombažne majice naj bi bilo potrebnih 2700 litrov sladke vode – toliko vode za pitje porabi ena oseba v dveh letih in pol.

Infografika: podatki o vplivu tekstila na okolje  

Onesnaževanje vode


Proizvodnja tekstila naj bi z barvanjem in obdelavo proizvodov povzročila približno 20 % svetovne onesnaženosti čistih voda.

S pranjem sintetičnih tkanin v morje vsako leto odplaknemo približno 0,5 milijona ton mikrovlaken.

Pranje sintetičnih tkanin je krivo za 35 odstotkov vse primarne mikroplastike, ki se izloči v okolje. Z enim samim pranjem oblačil iz poliestra lahko pralni stroj izloči 700.000 mikroplastičnih vlaken, ki končajo v prehranjevalni verigi.

Infografika: podatki o vplivu tekstila na okolje  

Izpusti toplogrednih plinov


Ocenjuje se, da modna industrija ustvari 10 odstotkov svetovnih emisij ogljika – več kot mednarodni letalski in pomorski promet skupaj.

Po podatkih Evropske agencije za okolje je zaradi nakupov tekstila v EU v letu 2017 nastalo približno 654 kg emisij CO2 na osebo.

Tekstilni odpadki na odlagališčih


Spremenil se je tudi način, kako ljudje ravnajo z neželenimi oblačili, saj jih pogosteje vržejo stran kot pa podarijo.

Od leta 1996 se je količina oblačil, kupljenih na osebo v EU, povečala za 40 %, potem ko so cene močno padle, življenjska doba oblačil pa se je zmanjšala. Evropejci vsako leto kupijo skoraj 26 kg in zavržejo približno 11 kg tekstila. Rabljena oblačila je sicer mogoče izvoziti izven EU, a se jih večina (87 %) zažge ali odvrže na odlagališčih.

Skupaj se manj kot 1 % oblačil reciklira v nova oblačila, delno zaradi neustrezne tehnologije.

Evropa je v zdravstveni in gospodarski krizi, kot je še ni bilo in ki je pokazala, kako krhki so naši viri in vrednostne verige. [...] S spodbujanjem novih inovativnih poslovnih modelov bomo ustvarili novo gospodarsko rast in zaposlitvene priložnosti, ki jih bo Evropa potrebovala za okrevanje.

Jan Huitema 

Obravnavanje tekstilnih odpadkov v EU


Februarja 2021 je Parlament sprejel resolucijo, v kateri se je zavzel za nov akcijski načrt za krožno gospodarstvo in zahteval dodatne ukrepe, ki bodo omogočili preoblikovanje EU v ogljično nevtralno, okoljsko trajnostno, nestrupeno in popolnoma krožno gospodarstvo do leta 2050. Med predlaganimi ukrepi so strožji predpisi glede recikliranja in zavezujoči cilji glede uporabe in porabe materialov do leta 2030.

Med predlogi poslancev so tudi novi ukrepi proti onesnaževanju z mikrovlakni in strožji standardi za uporabo vode.

V sklopu akcijskega načrta za krožno gospodarstvo je Evropska komisija marca 2022 predstavila novo strategijo, ki bo pripomogla k trajnejšim tekstilnim izdelkom, ki jih bo mogoče lažje popraviti, poonovno uporabiti in reciklirati, ki se bo soočila z izzivi hitre mode in ki bo spodbudila inovacije v sektorju.

Nova strategija vključuje nove zahteve o ekološkem oblikovanju za tekstil, jasnejše informacije, digitalni potni list izdelka in poziva podjetja, naj odgovorno zmanjšajo svoj okoljski in in ogljični odtis.

V okviru direktive o odpadkih, ki jo je Evropski parlament potrdil leta 2018, morajo države EU do leta 2025 vzpostaviti ločeno zbiranje tekstilnih odpadkov. Nova strategija Komisije obravnava tudi vsebnost nevarnih kemikalij, poziva proizvajalce, naj prevzamejo odgovornost za svoje izdelke vzdolž celotne vrednostne verige, tudi, ko postanejko odpadki, in potrošnikom pomaga izbrati trajnostne tekstilne izdelke.

EU ima znak za okolje, ki ga lahko proizvajalci, ki spoštujejo ekološka merila, prikazujejo na izdelkih, kar zagotavlja omejeno uporabo škodljivih snovi in manjše onesnaževanje vode in zraka.

EU je tudi sprejela ukrepe za zmanjšanje učinka tekstilnih odpadkov na okolje. S programom Obzorje 2020 se financira RESYNTEX, projekt na podlagi kemičnega recikliranja, ki bi lahko zagotovil poslovni model krožnega gospodarstva za vso tekstilno industrijo.



Več o odpadkih v EU: