Kako namerava EU do leta 2050 razviti krožno gospodarstvo?

Kaj je akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo? S kakšnimi dodatnimi ukrepi hočejo evropski poslanci zmanjšati količino odpadkov in zagotoviti bolj trajnostne izdelke?

Recycle clothes icon on fabric label with 100% Recycled text. ©AdobeStock/HollyHarry
Recikliranje je pomemben del krožnega gospodarstva

Če bomo nadaljevali s sedanjim tempom izkoriščanja virov, bomo leta 2050 potrebovali tri Zemlje. Ker viri niso neskončni in ker se soočamo s podnebnimi izzivi, se moramo do leta 2050 razviti od družbe, ki deluje po principu "vzemi-izdelaj-zavrzi" v ogljično nevtralno, okoljsko trajnostno, nestrupeno in popolnoma krožno gospodarstvo.

Kriza, s katero se trenutno spopadamo, je poudarila šibkosti v dobavnih in vrednostnih verigah, ki so hudo prizadele mala in srednja podjetja in industrijo. Krožno gospodarstvo bo zmanjšalo izpuste CO2 in hkrati spodbudilo gospodarsko rast in prispevalo k ustvarjanju priložnosti za delo.


Več o tem, kaj je krožno gospodarstvo in kakšne priložnosti prinaša.

 

Akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo


Evropska komisija je v skladu z ciljem EU, da s pomočjo zelenega evropskega dogovora do leta 2050 postane podnebno nevtralna, marca 2022 predstavilaprvi sveženj ukrepov za pospešitev prehoda v krožno gospodarstvo, kot je bilo napovedano v akcijskem načrtu EU za krožno gospodarstvo. Predlogi vključujejo podporo trajnostnim izdelkom, opolnomočenje potrošnikov za zeleni prehod, revizija predpisov o gradbenih materialih in strategija o trajnostnem tekstilu.

Novembra 2022 je Komisija predlagala nove evropske predpise o embalaži. Ti vključujejo predloge za izboljšave oblikovanja embalaže, denimo jasno označevanje, da bi spodbudili ponovno uporabo in reciklažo. Predlog prav tako poziva k prehodu na biološko, biorazgradljivo plastiko, ki jo je mogoče kompostirati.

Parlament je 9. 2021 februarja pozval k strožjim predpisom glede reciklaže in postavljanju zavezujočih ciljev za leto 2030 glede uporabe in porabe materialov.

Oktobra 2022 je Parlament odobril revizijo predpisov o obstojnih organskih onesnaževalih (POPs), ki je namenjena zmanjšanju količine nevarnih kemikalij v odpadkih in proizvodnih procesih. Novi predpisi bodo vpeljali strožje omejitve, prepovedali določene kemikalije in preprečevali, da bi se obstojna onesnaževala nabirala v snoveh pri reciklaži.

Podpora trajnostnim proizvodom


Za spodbujanje oblikovanja trga EU za trajnostne, podnebno nevtralne izdelke, ki učinkovito izkoriščajo vire, Komisija predlaga, naj se direktiva o okoljsko primerni zasnovi uporablja tudi za izdelke, ki niso povezani z energetiko, in uvedbo digitalnih potnih listov za izdelke, katerih namen je zbrati vse podatke vzdolž življenjskega cikla izdelka.

Poslanci podpirajo tudi pobude za boj proti načrtovanem zastaranju, za bolj trajne izdelke in boljše možnosti popravila, ter krepitev pravic potrošnikov z uvedbo "pravice do popravila". Vztrajajo, da imajo potrošniki pravico biti ustrezno seznanjeni z vplivom na okolje, ki ga imajo izdelki in storitve, ki ji kupujejo, in pozivajo Komisijo k oblikovanju predlogov za boj proti "greenwashingu" - lažnem komuniciranju odgovornosti do okolja.

Ključni sektorji naj bodo krožni


Krožnost in trajnostnost morata biti vgrajeni v vse dele vrednostne verige, da bi lahko dosegli popolnoma krožno gospodarstvo: od zasnove do izdelave in potrošnikovega ravnanja. Akcijski načrt Evropske komisije predvideva sedem ključnih področij: plastiko; tekstil; elektronske odpadke; hrano, vodo in hranila; embalažo; baterije in vozila; zgradbe in gradbeništvo.

Plastika

Evropski poslanci so podprli Evropsko strategijo za plastiko v krožnem gospodarstvu, ki bi odpravila nastajanje mikroplastike.

Več o strategiji EU za zmanjševanje količine plastičnih odpadkov

Tekstil


Za proizvodnjo tekstila je potrebnih veliko surovin in vode, reciklira pa se ga manj kot en odstotek.

Namen strategije EU za trajnosten in krožni tekstil, ki jo je Komisija predstavila marca 2020, je do leta 2020 zagotoviti, da bodo tekstilni izdelki na evropskem trgu trajni in jih bo mogoče reciklirati ter da bodo v kar največji meri narejeni iz recikliranih vlaken in brez nevarnih snovi.

Evropski poslanci hočejo tudi nove ukrepe proti izgubi mikrovlaken in strožje standarde glede uporabe vode.


Več o tem, kako proizvodnja tekstila in tekstilni odpadki vplivajo na okolje

Elektronika


Odpadki elektronske opreme in električnih naprav so najhitreje rastoči tip odpadkov v EU in manj kot 40 odstotkov se jih reciklira. Evropski poslanci se zavzemajo, naj EU spodbuja ponovno uporabo in možnosti popravil in s tem daljšo življenjsko dobo izdelkov.


Oglejte si infografiko s podatki o e-odpadkih

Hrana, voda in hranilne snovi


Približno 20 odstotkov vse proizvedene hrane v EU je izgubljene ali zavržene. Evropski poslanci pozivajo, naj se do leta 2030 zmanjša količina odpadne hrane za polovico - v skladu s strategijo od vil do vilic.

Embalaža


V EU je vedno več odpadne embalaže. V povprečju je v letu 2021 vsaka oseba v EU proizvedla 189 kilogramov odpadne embalaže. EU želi revidirati predpise o embalaži in odpadni embalaži, da bi zmanjšala količino odpadkov in izboljšala situacijo.

Baterije in vozila


Evropski poslanci so potrdili nove predpise, po katerih bosta morala imeti proizvodnja in materiali vseh baterij na trgu EU nizek ogljični odtis in spoštovati človekove pravice ter socialne in okoljske standarde.

Več o novih evropskih predpisih za bolj trajnostne in etične baterije.

Gradnja in zgradbe


Gradnja povzroča več kot 35 odstotkov vseh odpadkov v EU. Komisija je napovedala posodobitev uredbe o gradbenih proizvodih in s tem predpisov, ki so v veljavi od leta 2011. Evropski poslanci se zavzemajo za daljšo življenjsko dobo zgradb, za uvedbo ciljev zmanjšanja ogljičnega odtisa ter za minimalne zahteve glede učinkovitosti virov in porabe energije.

Upravljanje z odpadki


EU proizvede več kot 2,5 milijarde ton odpadkov letno, večino od tega v gospodinjstvih. Evropski poslanci pozivajo države EU k povečanju visokokakovostnega recikliranja, odmiku od odlaganja odpadkov na odlagališčih kot najbolj običajne prakse, minimiziranju sežiga odpadkov in zmanšanju količine nevarnih kemikalij med odpadki.

Več o ravnanju z odpadki v EU: infografika