Družbeni mediji in demokracija: potrebujemo zakone, ne pa smernic za platforme

Evropski poslanci so pozvali, naj EU bolj intenzivno pristopi k regulaciji družbenih medijev, ob tem pa ščiti svobodo govora in se izogne cenzuri.

Wednesday Debate - speakers layout
Evropski poslanci na razpravi o družbenih medijih in demokraciji na februarskem plenarnem zasedanju.

Evropski poslanci so v luči nedavnih dogodkov v ZDA in porajajočih se vprašanj o regulaciji družbenih omrežij razpravljali o pogledih na svobodo govora, temeljne pravice, stanje medijske svobode v EU in kampanje spletnih dezinformacij.

Razprava, ki se je odvila 10. februarja, je bila posebej zanimiva, ker EU pripravlja nova akta o digitalnih storitvah in o digitalnih trgih. Ta akta bosta vsebovala tudi predpise za platforme in rešitve za spopadanje s škodljivimi ali nezakonitimi vsebinami na spletu, tudi dezinformacijami.

Evropski poslanci so pohvalili prizadevanja, naj se spletni svet regulira z zakoni in ne s smernicami za platforme, poudarili pa so tudi, da mora zakonodaja varovati svobodo izražanja in temeljne pravice ter se izogniti cenzuri.

Marina Kaljurand (S&D, Estonija) je dejala, da sedanji ukrepi proti dezinformacijam in sovražnemu govoru "niso dovolj, da bi se lahko z njimi učinkovito zoperstavili napadu na našo demokracijo." Poudarila je, da je "po izgredih v ameriškem kongresu vsem jasno, kakšna je končna cena dopuščanja dezinformacijam in sovraštvu, da se neomejeno širita po spletu." Pozdravila je zakonodajo, ki je v pripravi, in dodala: "EU je bila z Splošno uredbo o varovanju podatkov vodilna na tem področju. Sedaj moramo nadaljevati. (...) To je priložnost, da prevzamemo vodstvo, in upam, da bomo to lahko storili skupaj z našimi zavezniki v ZDA in širše."

Annalisa Tardino (ID, Italija) je poudarila, da je potrebno sprejeti jasne predpise za spletne velikane, katerih "politike vplivajo na resnični svet" in za katere se zdi, da se odločajo o tem, katera sporočila so sprejemljiva in katera ne. Odločitve o tem, kaj bo objavljeno v digitalnem svetu, se ne bi smele sprejemati na osnovi smernic, ki jih pišejo platforme, temveč na podlagi zakonodaje, ki začrta jasen postopek in pravila, je dejala. "Vse je v rokah zakonodajalcev. EU mora ščititi svobodno in demokratično razpravo na družbenih medijih."

Alexandra Geese (Zeleni/ESZ, Nemčija) je izpostavila težave, ki jih ustvarjajo velika podjetja, ki upravljajo z osebnimi podatki. Dejala je, da to, da bi jih prosili, naj po svoji presoji cenzurirajo škodljive vsebine, "ni demokratična izbira". "A dobra novica je, da je zdravilo enostavno: prepovejmo poslovni model, ki temelji na nadzoru, začnimo s prepovedjo usmerjenega oglaševanja," je dejala.

Podpredsednica Komisije Věra Jourová je poudarila, da je namen akta o digitalnih storitvah povečati odgovornost spletnih platform in razjasniti predpise glede odstranjevanja nelegalnih vsebin, med katere spadata tudi sovražni govor in spodbujanje k nasilju: "V digitalno izražanje demokracije moramo vnesti red in zaključiti z digitalnim Divjim zahodom." Obljubila je predpise glede političnega oglaševanja.

Magdalena Adamowicz (ELS, Poljska) se je osredotočila na situacijo na Poljskem, kjer mnogo medijev trenutno protestira proti načrtu vlade, da vpelje davek na oglaševanje. "Pozivam celotno evropsko skupnost, naj se odzove in pokaže solidarnost s poljskimi svobodnimi mediji, saj če se lahko zgodi na Poljskem, se lahko zgodi tudi vam."

Dragoş Tudorache (Renew, Romunija) je dejal, da ne obstajata spletni in nespletni svet, temveč je "svet eden in na njem moramo ščititi naše državljanske pravice in demokracije, tako na spletu kot izven njega." Pozval je k tesnejšemu sodelovanju med demokratičnimi državami in podjetji, ki upravljajo družbene medije, ter poudaril, da je treba sodelovati z drugimi državami in oblikovati predpise, ki bodo temeljili na skupnih vrednotah, ter se boriti proti taktikam, kot jih uporabljata Kitajska in Rusija: "Za zaščito naših državljanskih pravic in našega načina življenja na spletu moramo uporabiti ves naš diplomatski arzenal."

Druge poslance je bolj skrbela nevarnost za svobodo izražanja. Geert Bourgeois (ECR, Belgija) je posvaril, da bo sistem obveščanja in ukrepanja vodil k cenzuri. "Platforme bodo morale vsako obvestilo procesirati s svojim algoritmom in posledica bo pretirano politično korektna cenzura," je dejal. "Svoboda izražanja mora biti naše izhodišče" in svobodo govora naj se lahko omejuje le izjemoma. "V nekaterih državah je cenzura prepovedana z ustavo, naj bo tako tudi v EU," je zaključil.

Anne-Sophie Pelletier (Levica, Francija) je poudarila, da je treba ščititi svobodo izražanja in mnenj. "Na internetu se svoboda neke skupine ljudi ne sme prenehati tam, kjer se tako odločijo šefi velikih platform," je dejala. "Ne moremo dopustiti cenzure vsebine brez odločitve sodnika ... cenzura ni nikoli odgovor."

Ana Paula Zacarias je v imenu portugalskega predsedstva Sveta dejala: “Od spletnih platform pričakujemo, da bodo sodelovale v skupnem boju, a je odvisno od demokratičnih institucij, naših zakonov, naših sodišč, kakšna bodo pravila igre, kako bo določeno, kaj je nezakonito in kaj ne, kaj je treba odstraniti in česa ne."