Trgovinske vojne med bananami in sončnimi celicami

Poceni uvoženi izdelki so običajno dobri za potrošnike, vendar se zna zgoditi, da škodijo gospodarstvu. Tuje podjetje, ki želi prodreti na trg, se lahko namreč odloči, da bo svoje izdelke prodajalo pod ceno. S takšno nepošteno konkurenco se domača podjetja težko soočajo, zato so včasih potrebni ukrepi proti dampingu. Odbor za mednarodno trgovino bo 21. januarja razpravljal o tem, kako se soočiti s takšnimi trgovinskimi praksami. Te pogosto uporabljajo kitajska podjetja.

Genetically modified beef steak - Conceptual image
Genetically modified beef steak - Conceptual image - ©BELGA/CPD/SCIENCE

Lani je Evropska unija za kitajske sončne celice uvedla protidampinške dajatve, saj je Evropska komisija menila, da jih kitajska podjetja prodajajo pod proizvodno ceno. Kitajske oblasti so nato zagrozile z visokimi carinami za evropska vina. Decembra je nato med stranema prišlo do dogovora: kitajska podjetja sedaj sončnih celic in drugih ključnih delov za solarne elektrarne ne smejo prodajati pod minimalno ceno.


EU je bila z ZDA in Kanado dve desetletji v sporu zaradi prepovedi uvoza govedine, vzgojene s pomočjo hormonov, v unijo. ZDA in Kanada sta se odzvali z uvoznimi omejitvami za sir, gorčico in čokolado. Spor je bil rešen leta 2012, ko je Parlament potrdil dogovor o večjem uvozu nehormonske govedine iz ZDA in Kanade v zameno za odpravo uvoznih omejitev za EU.


Evropski potrošniki so do gensko spremenjene hrane sumničavi, saj niso prepričani, da je popolnoma zdrava. Države EU zato le stežka odobravajo gojenje gensko spremenjenih rastlin v EU. Parlament je tako nazadnje januarja 2014 nasprotoval dovoljenju za gojenje gensko spremenjene koruze ameriškega podjetja Pioneer.


Dolga leta so težave v trgovinskih odnosih med EU in svetom povzročale tudi banane. Banane iz nekdanjih evropskih kolonij v Afriki, Karibskih otokih in Pacifiku namreč niso bile podvržene evropskim carinskim dajatvam. EU je s tem želela spodbuditi gospodarski razvoj teh večinoma revnih držav. A se s tem niso strinjale ZDA, kjer imajo sedež največji izvozniki južnoameriških banan. Uvoz teh v EU je bil namreč podvržen carinskim dajatvam. ZDA so kot povračilo uvedle carine na evropski sir in kašmir.


Oktobra 2013 so poslanci obsodili Rusijo, da želi s trgovinskimi ukrepi spodkopati Litvo, ki je takrat predsedovala EU. Moskva je namreč zapovedala preverjanje litvanskih tovornjakov, ki so prihajali v Rusijo, zagrozila pa je tudi s prepovedjo uvoza litvanskih mlečnih izdelkov, mesa in rib. Prepovedi uvoza je Rusija uporabila tudi za ustrahovanje držav, kot sta Moldavija in Ukrajina.