Odnosi med EU in Turčijo: med sodelovanjem in napetostjo 

Nazadnje spremenjeno: 
 
Objavljeno:   
 

Napetosti glede demokracije, migracij in nezakonitega črpanja nafte so zahtevale ponoven premislek glede odnosov med EU in Turčijo. Kakšno je sodelovanje v tem trenutku?

Odnosi med EU in Turčijo so se tako zelo poslabšali, da jih mora EU temeljito pretehtati, so dejali evropski poslanci v poročilu, sprejetem 19. maja 2021. Poslanci, ki so zaskrbljeni glede človekovih pravic in stanja pravne države v Turčiji, so posvarili, da so odnosi dosegli zgodovinsko nizko točko.

Parlament je zaskrbljenost v zvezi z odnosi s Turčijo izrazil že večkrat, ne glede na to pa ima EU s to državo na številnih področjih tesne stike.

Tako imata že desetletja plodne trgovinske odnose in dobro sodelujeta v okviru Nata, pa tudi pri raznih drugih zadevah. Vseeno pa so se v zadnjih letih njuni odnosi zelo ohladili, saj so turško vojaško posredovanje v Siriji in pristop k migracijam, pa tudi stanje pravne države in demokracije v Turčiji – oblasti namreč onemogočajo delovanje medijev in zapirajo novinarje – povzročili globoko zaskrbljenost. Tu so tudi skrbi glede nelegalnih dejavnosti Turčije na Cipru in njena posredovanja na ozemlju Grčije.

Zlasti zaradi teh dogodkov poslanci Evropskega parlamenta znova preučujejo sodelovanje EU in Turčije. V nadaljevanju je predstavljeno trenutno stanje odnosov med njima na različnih področjih.

Dogovor med EU in Turčijo o migracijah


Od začetka državljanske vojne v Siriji leta 2011 je v Turčijo vstopilo približno 3,6 milijona beguncev, ki danes še vedno gosti največjo begunsko skupnost na svetu.

Marca 2016 sta EU in Turčija sklenili sporazum o reševanju migracijske krize ter z njim dosegli, da je v Evropo nezakonito vstopilo znatno manj migrantov. Preberite si več o odzivu EU na migracijsko krizo.

V skladu s sporazumom naj bi vse migrante brez urejenega statusa, ki so iz Turčije prispeli na grške otoke, tja vrnili. V zameno je država od EU prejela okoli 6 milijard EUR humanitarne pomoči v okviru instrumenta EU za begunce v Turčiji.

Kljub temu je turški predsednik Recep Erdoğan v govoru 28. februarja zagrozil, da bo odprl mejo z Grčijo, saj po njegovem mnenju EU ni izpolnila obljub. Po tej odločitvi je Grčija razglasila izredne razmere, voditelji EU pa so se dogovorili, da ji bodo zagotovili 700 milijonov EUR finančne pomoči ter poskrbeli, da se bodo sredstva za upravljanje migracij in meja v proračunu EU za obdobje 2021–2027 znatno povečala.

Napetosti med EU in Turčijo glede Grčije in Cipra


Zaskrbljujoče so tudi nezakonite dejavnosti Turčije na področju iskanja energetskih virov in vrtanja v vzhodnem Sredozemlju in njeni vdori v grški zračni prostor ter grške in ciprske teritorialne vode. Evropski poslanci so v resoluciji, sprejeti 17. septembra 2020, obsodili turška dejanja v grškem in ciprskem gospodarskem območju ter izrazili solidarnost z državama. Turčija je leta 1974 napadla Ciper, kar je pripeljalo do razdelitve otoka. Severni Ciper okupira Turčija, ki ga tudi edina priznava.

Po odkritju morskih nahajališč naravnega plina v vzhodnem Sredozemlju je Turčija s pomočjo vojske kršila načela teritorialnih voda in zračnega prostora sosednjih držav in pričela vrtati.

V resoluciji, sprejeti 26. novembra 2020, so evropski poslanci kritizirali v Severnem Cipru, ki ga je okupirala Turčija, ter pozvali k sankcijam proti Turčiji v odziv na njene nezakonite dejavnosti.

Članstvo v EU: prekinitev pristopnih pogajanj?


Turčija je od leta 1963 pridružena članica Evropske gospodarske skupnosti, za polnopravno članstvo v njej pa je zaprosila leta 1987. EU ji je leta 1999 podelila status kandidatke za članstvo, vendar so se pogajanja začela šele leta 2005. Tudi po tem velikega napredka ni bilo, saj je bilo od 35 poglavij odprtih le 16, od teh pa le eno tudi zaprto. Potem ko je turška vlada po spodletelem državnem udaru 15. julija 2016 začela izvajati represijo, so se pogajanja dejansko ustavila in ni bilo odprtih novih poglavij.

Novembra 2016 so poslanci Evropskega parlamenta sprejeli resolucijo, v kateri so zahtevali, da se pogajanja začasno odložijo, vse dokler se v Turčiji nadaljuje politična represija. Ker je bilo stanje glede človekovih pravic še naprej zaskrbljujoče, so v resoluciji, sprejeti julija 2017, ponovno pozvali k odložitvi pogajanj. Resolucije sicer niso zavezujoče, so pa pomembno opozorilo.

Poslanci Evropskega parlamenta o razmerah v Turčiji redno razpravljajo. Tako so februarja 2018 razpravljali o človekovih pravicah v tej državi in njeni vojaški operaciji v Afrinu v Siriji, istega meseca pa so sprejeli tudi resolucijo, v kateri so Turčijo pozvali k odpravi izrednih razmer.

Obsodbe vojaškega posredovanja v Siriji


Turčija je oktobra 2019 začela vojaško operacijo v severni Siriji, da bi med državama vzpostavila varovalni pas, kamor bi lahko preselila sirske begunce, ki prebivajo v Turčiji. Turško posredovanje so poslanci Evropskega parlamenta v razpravi 23. oktobra obsodili, 24. oktobra pa so sprejeli tudi resolucijo, v kateri so pozvali k sankcijam proti tej državi.

Na poti k tesnejšemu gospodarskemu sodelovanju


Evropska komisija je decembra 2016 predlagala posodobitev obstoječe carinske unije s Turčijo in razširitev dvostranskih trgovinskih odnosov, vendar njenega mandata Svet še ni odobril. Da bi po zaključenih pogajanjih sporazum lahko začel veljati, ga bo moral odobriti še Parlament.


EU je daleč največji izvozni trg Turčije (42,4 odstotka izvoza leta 2019), Turčija pa je peta največja trgovinska partnerica EU tako pri uvozu kot pri izvozu.

Recep Tayyip Erdogan ©Yasin Bulbul/AP Photos/European Union-EP  

Ta članek je bil objavljen 27. aprila 2017 ter posodobljen 11. novembra 2019, 16. marca in 30. novembra 2020 ter 25. maja 2021.