Evropska azilna politika: Reforma dublinskega sistema

Povečanje migrantskih tokov v zadnjih letih opozarja na potrebo bolj pošteni in učinkovitejši azilni politiki. Več v infografiki.

Čeprav so se rekordni migrantki tokovi, ki smo jim bili priča v letih 2015 in 2016 pomirili, Evropa zaradi svoje geografske lege ostaja željena destinacija migrantov, ki zaradi mednarodnih konfliktov, podnebnih sprememb in revščine zapuščajo tretje države.

Evropa mora biti na to pripravljena z ustrezno politiko ter jasnimi pravili in postopki. Da bi se lahko države EU uspešno soočale z migrantskimi tokovi, potrebujemo spremembo evropske azilne politike, pravil o obravnavi migrantov in reformo dublinskega sistema.


© European Union 2018 -EP
Infografika: Predlogi za spremembe evropske migrantske politike

Kaj je dublinski sistem?

Dublinska uredba določa, da je za obravnavo prošenj za azil odgovorna tista država EU, kjer begunci prvič stopijo na ozemlje unije. Breme azilne politike tako nosijo predvsem države na zunanjih mejah EU, kot sta Grčija in Italija.

Ker so se ta pravila v praksi večkrat izkazala za neučinkovita, so voditelji držav skupaj z Evropski parlamentom in Komisijo pričeli pripravljati spremembe migrantske politike.


Parlament predlaga naslednje spremembe dublinske uredbe:

  • Država, kjer prosilec za azil prvič stopi na ozemlje EU, ne bi bila več avtomatično pristojna za obravnavo prošnje za azil,
  • prosilec za azil, ki ima resnično povezavo z določeno državo, bo vanjo tudi premeščen,
  • države EU, ki ne bodo želele sprejeti beguncev, bi lahko izgubile dostop do sredstev iz proračuna EU,
  • vse prosilce za azil je treba identificirati, registrirati v državi prihoda in njihove prstne odtise preveriti v varnostnih bazah podatkov.


13,6 milijonov

ljudi je bilo v letu 2018 nasilno pregnanih iz njihovih domov

Evropski parlament je svoje predloge za spremembe podal konec leta 2017, vlade držav članic pa se še niso uspele dogovoriti o skupni rešitvi. Več o predlaganih spremembah migrantske politike lahko preverite v zgornji infografiki ter v briefingu.

Glede na podatke Agencije Združenih narodov za begunce je bilo v letu 2018 po vsem svetu iz svojih domov nasilno pregnanih 13,6 milijona ljudi. Danes je na svetu 70,8 milijona beguncev; 84 odstotkov pa jih gostijo revnejše države v razvoju.



Young Rohingya refugees look out over Palong Khali refugee camp, a sprawling site located on a hilly area near the Myanmar border in south-east Bangladesh.© UNHCR/Andrew McConnell
Otroci v begunskem taboru Palong Khali na medji Mnjanmarom in Bangladešem. © UNHCR/Andrew McConnell

Sorodni članki