Napeti odnosi med EU in Rusijo: Kakšni so vzroki? 

Nazadnje spremenjeno: 
 
Objavljeno:   
 
Spopad protestnikov in policije na shodu v podporo zaprtemu vodji opozicije Alekseju Navalnemu v Moskvi. ©Irill KUDRYAVTSEV/AFP  

Aretacija Alekseja Navalnega je le eden od nedavnih vzrokov napetosti med EU in Rusijo. Preberite več o razlogih za trenja in o pogledih Evropskega parlamenta.

Odnosi med EU in Rusijo se v zadnjem desetletju vse bolj zaostrujejo, pri čemer priključitev Krima leta 2014 ni bila zanemarljiv dejavnik. Podpora Kremlja separatistom v vzhodni Ukrajini in intervencija ruske vojske v Siriji sta stanje le še poslabšala. Tudi dezinformacijske kampanje in kibernetski napadi Rusije ter njeni poskusi vmešavanja v zahodne demokratične procese predstavljajo vir napetosti.

Aretacija Alekseja Navalnega


Podpredsednik parlamentarnega odbora za zunanje zadeve Urmas Paet je v intervjuju na Facebooku 27. januarja 2021 pozval k sankcijam proti "vsem, ki so neposredno odgovorni za aretacijo in zlorabe Alekseja Navalnega". Vodja ruske opozicije, ki si je opomogel po lanski skoraj smrtonosni zastrupitvi, je bil pridržan ob vrnitvi v Rusijo 17. januarja.

Štiri dni po aretaciji je Parlament sprejel resolucijo, v kateri je pozval k bistveno strožjim sankcijam EU proti Rusiji ter k takojšnji in brezpogojni izpustitvi Alekseja Navalnega in vsek ostalih, ki so bili pridržani ob njegovi vrnitvi v Moskvo. Poslanci so pozvali tudi k sankcijam proti ožjemu krogu predsednika Putina in ruskim propagandistom ter opozorili, da bi bili lahko ukrepi vpeljani tudi v okviru globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic. Paet je opisal ta novi mehanizem kot "absolutno primerno" orodje in dodal, da je "za svobodne evropske družbe nemogoče ne reagirati na grobe kršitve človekovih pravic".

Sankcije EU proti Rusiji


Od priključitve Krima leta 2014 je EU uvedla gospodarske sankcije, usmerjene v ruski finančni, obrambni in energetski sektor. Rusija se je odzvala s protiukrepi, prepovedala je okoli polovico uvoza kmetijsko-živilskega sektorja iz EU. Pred božičem so se voditelji EU soglasno odločili za podaljšanje sankcij do 21. julija 2021. Ukrepi, ki se podaljšujejo dvakrat letno, so Rusijo močno prizadeli: glede na ocene se je do konca leta 2018 rusko gospodarsko zaradi sankcij EU in ZDA skrčilo za šest odstotkov.

EU je ob zastrupitvi Navalnega uvedla tudi sankcije proti ruskim visokim uradnikom. Paet je v intervjuju 27. januarja naštel nedavne "žalostne primere" ruske zunanje politike in dejal, da "če neka država ne upošteva osnovnih človekovih pravic in mednarodnega prava, države EU nimajo druge možnosti."

Ponavljanje beloruske zgodbe


V istem intervjuju je poročevalec Parlamenta za Rusijo Andrius Kubilius označil sankcije za "učinkovito" orodje. Kubilius je poudaril, da je na deset tisoče Rusov kljub fizičnemu nasilju, aretacijam in temperaturam pod -50° Celzija protestiralo proti aretaciji Navalnega. Dejal je tudi, da se zdi, da se v Rusiji ponavlja beloruska zgodba: "Lukašenko je poskusil ukrasti beloruske predsedniške volitve in očitno je, da kremeljski režim poskuša ukrasti volitve v Dumo. Tako ravnanje moramo kaznovati."

Dodal je, da lahko "ugotovitve strnemo v zelo preprost povzetek: demokracija je zelo pomembna za rusko ljudstvo in Aleksej Navalni, ki se bori za te pravice, opravlja junaško delo. Zato avtokratsko ravnanje Kremlja obsojamo."

Severni tok 2


Energetika je še en vidik odnosov med EU in Rusijo in spori glede novega plinovoda Severni tok 2 so poudarili moč, ki jo ima država kot glavni dobavitelj energije Uniji. Evropski poslanci so v resoluciji 21. januarja pozvali EU, naj nemudoma preneha z delom na spornem plinovodu, ki bi Nemčijo neposredno povezal z Rusijo. Paet je izrazil upanje, da bodo ministri držav EU stališče parlamenta vzeli resno ter poudaril, da projekt Severni tok 2 "krši skupno politiko EU o energetski varnosti".

"Nič več strateška partnerica"


Marca 2019 je Evropski parlament sprejel resolucijo, ki pravi, da Rusije ni več moč smatrati za "strateško partnerico". Ne glede na to in kljub napetostim pa imata EU in Rusija skupne interese in izzive na mnogih področjih. Rusija je denimo odigrala konstruktivno vlogo v pogajanjih o jedrskem sporazumu z Iranom, tako EU kot Rusija se zavzemata za rešitev izraelsko-palestinskega konflikta z dvema državama in obe sta podpisnici pariškega podnebnega sporazuma. EU je še vedno daleč največja trgovinska in naložbena partnerica Moskve - izvoz v EU je v letu 2019 predstavljal kar 42 odstotkov vsega ruskega izvoza.

Paet je izpostavil, da je Rusija evropska država in da Parlament želi, da bi imeli Rusi vse svoboščine, ki jih imamo v EU. Poudaril pa je, da "resnične spremembe lahko na koncu pridejo le od znotraj, ne od zunaj". Kubilius je dodal, da "smo solidarni z ruskim ljudstvom" in "čeprav je Rusija skrenila s poti demokratičnega napredka, le lahko vrne."

Zadnji dogodki


Parlament je 29. aprila izrazil zaskrbljenost nad zbiranjem ruske vojske na ukrajinski meji in na nezakonito zasedenem Krimu. Evropski poslanci so posvarili, da bi bila cena ruskega napada na Ukrajino visoka. Prav tako so obsodili vpletenost ruskih obveščevalnih služb v eksplozijo skladišča streliva na Češkem leta 2014 in ponovili poziv k takojšnjemu in brezpogojnemu izpustitvi Alekseja Navalnega.

Dan za tem so predsedniki Parlamenta, Sveta in Komisije obsodili odločitev Rusije, da prepove vstop osmim državljanom EU - med njimi tudi predsedniku Evropskega parlamenta Davidu Sassoliju. Predsednik Sassoli je na Twitterju zapisal: "Nobene sankcije ali ustrahovanje ne bodo preprečili Evropskemu parlamentu ali meni braniti človekove pravice, svobodo in demokracijo. Grožnje nas ne bodo ustavile."