Kako EU podpira Ukrajino 

Nazadnje spremenjeno: 
 
Objavljeno:   
 
Zastave EU in Ukrajine  

Ukrajina se sooča z vojaškimi napadi in drugimi pritiski s strani Rusije. EU si prizadeva podpreti Kijev in splesti tesnejše odnose.

Ozadje


Od izstopa iz Sovjetske zveze leta 1991 je Ukrajina na lastni poti, na kateri med drugim spleta tesnejše odnose s preostalo Evropo.

Odnosi Ukrajine z Rusijo so napeti zaradi ruske odločenosti, da državo ohrani znotraj svojega vplivnega območja. Leta 2014 je Rusija v nasprotju z mednarodnim pravom priključila Krim, kar je EU strogo obsodila. Ukrajino napada tudi s hibridnimi taktikami, kot sta gospodarski pritisk in dezinformacijski napadi.

Rusija


V resoluciji, sprejeti decembra 2021, so evropski poslanci pozvali Rusijo, naj umakne čete, ki grozijo Ukrajini, in dejal, da mora Moskva vsako agresijo drago plačati. Parlament je že pred tem izrazil zaskrbljenost nad zbiranjem ruskih čet na meji Ukrajino in na nezakonito priključenem Krimu v resoluciji, sprejeti aprila 2021.

Evropski poslanci v odboru za zunanje zadeve ter pododboru za varnost in obrambo so med 30. januarjem in 1. februarjem 2022 odšli na misijo ugotavljanja dejstev v Ukrajino.

Evropski poslanci so pozvali k enotnemu odzivu in na razpravi o odnosih med EU in Rusijo, evropski varnosti in ruski vojaški grožnji Ukrajini, ki je potekala 16. februarja 2022, izrazili podporo Ukrajini. Predsednica Parlamenta Roberta Metsola in vodje političnih skupin so prav tako objavili izjavo o stanju v Ukrajini.

23. februarja 2022 so vodilni evropski poslanci ostro obsodili priznanje neodvisnosti ukrajinskih regij Doneck in Lugansk s strani ruskega predsednika Vladimirja Putina. Naslednji dan so predsednica Parlamenta Roberta Metsola in vodje političnih skupin obsodili ruski vojaški napad na Ukrajino in napovedali izredno plenarno zasedanje, ki bo 1. marca.

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je 24. februarja 2022 pozvala k solidarnosti z Ukrajino v govoru na srečanju Evropskega sveta.

Na posebnem plenarnem zasedanju, ki je potekalo 1. marca, so evropski poslanci zahtevali strožje sankcije proti Rusiji in obnovljena prizadevanja za odobritev statusa kandidatke Ukrajini.

Na 8. marec, mednarodni dan žensk, Parlament na plenarnem zasedanju nagovorila ukrajinska pisateljica Oksana Zabuško, ki je pripovedovala o tegobah sodržavljanov zaradi ruskih napadov.

Isti dan je Parlament razpravljal o situaciji z več kot dvemi milijoni beguncev, ki bežijo pred vojno v Ukrajini. Evropski poslanci so pohvalili solidarnost, ki so jo izkazale države EU.

Naslednji dan so evropski poslanci razpravljali z estonsko premierko Kajo Kallas o tem, kaj ruski napad pomeni za varnost EU. Pridružili so se njenim pozivom h krepitvi obrambe EU, zmanjšanju energetske odvisnosti in k solidarnosti z Ukrajino.

Parlament je 11. marca v sodelovanju z ukrajinskim parlamentov zagnal spletno stran, na kateri lahko obiskovalci v angleščini in ukrajinščini preverijo, kako EU podpira Ukrajino - tudi v sedanji situaciji.

Med 21. in 24. marcem 2022 je Parlament organiziral dneve solidarnosti z Ukrajino, na katerih je izkazal podporo Ukrajini in njenemu parlamentu po ruskem napadu. Med številnimi dogodki je bila razprava v živo na Facebooku, ki so se je 23. marca udeležili mladi iz Ukrajine, Belorusije in Rusije ter Michal Šimečka, podpredsednik Evropskega parlamenta, zadolžen za področje človekovih pravic in demokracije.

Na razpravi na plenarnem zasedanju 23. marca so evropski poslanci soglasno obsodili brutalni napad in pozvali EU, naj vpelje nadaljnje sankcije proti Moskvi ter zaščiti gospodarstvo EU.

24. marca so evropski poslanci podprli preusmeritev evropskih sredstev za regije in azil evropskim državam, ki gostijo ljudi, ki so zbežali pred ruskim napadom na Ukrajino, in pozvali k takojšnji in bistveni pomoči v hrani Ukrajini. Isti dan je v govoru ob začetku vrha EU o ruski vojaški agresiji proti Ukrajini predsednica Parlamenta Roberta Metsola pohvalila odziv EU na vojno v Ukrajini in pozvala voditelje EU, naj podprejo tiste, ki potrebujejo zaščito.

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola se je 1. aprila odzvala povabilu predsednika ukrajinskega parlamenta Ruslana Stefančuka in obiskala Kijev. V nagovoru ukrajinskemu parlamentu je izrazila podporo Evropske unije prebivalcem Ukrajine in obsodila neutemeljeni ruski napad. Naslednji dan se je Metsola Varšavi skupaj s poljskim premierjem Mateuszom Morawieckim srečala z ukrajinskimi begunci.

Ob odprtju plenarnega zasedanja 4. aprila je predsednica Metsola evropske poslance povabila k minuti tišine v spomin na žrtve vojne, terorja in nasilja.

Na plenarni razpravi, ki je potekala 6. aprila, so evropski poslanci pozvali k nadaljjnim sankcijam proti Rusiji, dodatni podpori Ukrajini in zmanjšanju energetske odvisnosti EU.

Poslanci so se 7. aprila odločili nemudoma sprostiti 3,4 milijarde evrov za države EU, ki nudijo zatočišče ljudem, ki bežijo pred ruskim napadom na Ukrajino, in zahtevali popoln embargo na uvoz nafte, premoga, jedrskega goriva in plina iz Rusije. Poleg tega so tudi pozvali, da je treba zaščititi otroke, ki bežijo pred vojno, in da naj se pomaga notranje razseljenim in tistim, ki ne morejo zapustiti obleganih območij.

Pridružitveni sporazum


Septembra 2014 je Evropski parlament podal soglasje k pridružitvenemu sporazumu med EU in Ukrajino, ki vključuje tudi poglobljen in celovit prostotrgovinski sporazum (DCFTA). Dogovor je omogočil politično in gospodarsko povezovanje med EU in Ukrajino ter medsebojni prost dostop do trga.

Sporazum je vzpostavil temeljna pravila sodelovanja na področjih, kot so energetika, promet in izobraževanje. Prav tako je zahteval od Ukrajine, da vpelje reforme in spoštuje demokratična načela, človekove pravice in pravno državo.

Prostotrgovinski sporazum je povezal trga EU in Ukrajine z odpravo uvoznih dajatev in drugih trgovinskih omejitev, kar sicer vključuje določene omejitve in prehodna obdobja na občutljivih področjih, kot je trgovanje s kmetijskimi proizvodi.

EU je glavna trgovinska partnerica Ukrajine, saj EU predstavlja več kot 40 odstotkov mednarodnega trgovanja države.

Vizumi


Aprila leta 2017 je Evropski parlament podprl dogovor, po katerem državljanom Ukrajine ni treba izpolnjevati pogojev EU za izdajanje kratkoročnih vizumov.

Ukrajinci, ki imajo biometrični potni list, lahko vstopijo v EU brez vizuma za 90 dni v obdobju 180 dni, pa naj bo namen obiska turizem, obisk sorodnikov ali prijateljev ali posel, ne smejo pa delati. To velja za vse države EU razen za Irsko.

Drugi načini podpore


EU z različnimi pobudami spodbuja gospodarstvo Ukrajine, ji pomaga pri zelenem prehodu in državo podpira pri reformah.

Od leta 2014 je bilo mobiliziranih več kot 17 milijard dotacij in posojil EU in finančnih institucij, ki so bili namenjeni reformam v Ukrajini in pogojevani z napredkom.

Od leta 2015 je več bilo kot 11.500 ukrajinskih študentov vključenih v evropski program Erasmus+.

EU vlaga v projekte, ki spodbujajo ukrajinsko gospodarstvo. Med njimi so neposredna podpora 100.000 malim in srednjim podjetjem, pomoč več kot 10 tisoč podjetjem na podeželju in sredstva za posodobitev javne informacijske infrastrukture.

Od začetka pandemije covida-19 je EU mobilizirala več kot 190 milijonov evrov pomoči Ukrajini za takojšnje potrebe in družbeno-gospodarsko okrevanje, 1,2 milijardi pa je namenila za makrofinančno pomoč. EU je zagotovila več kot 36 milijonov kosov osebne zaščitne opreme, pa tudi reševalna vozila, nujno medicinsko opremo in usposabljanje zdravstvenega osebja. EU v sodelovanju s civilno družbo pomaga zagotavljati hrano in zdravila ranljivim družinam.

Evropski poslanci so 16. februarja 2022 odobrili predlog Komisije, da EU Ukrajini posodi 1,2 milijardi evrov, s katerimi si bo lahko pomagala kriti zunanje finaciranje v letu 2022.
 

Nagrada Saharova


Leta 2018 je Parlament podelil nagrado Saharova za svobodo misli Olegu Sencovu. Ukrajinski filmski režiser in aktivist za človekove pravice je bil zaprt zaradi protestiranja proti priključitvi Krima, od kjer izvira, na Trgu neodvisnosti v Kijevu.

Delegacija EU v Ukrajini