Kako EU podpira Ukrajino
EU podpira Ukrajino ne le odkar je to državo februarja 2022 napadla Rusija, temveč si prizadevala podpreti Kijev in splesti tesnejše odnose že od bistveno prej.
Ozadje
Od izstopa iz Sovjetske zveze leta 1991 je Ukrajina na lastni poti, na kateri med drugim spleta tesnejše odnose s preostalo Evropo.
Rusija
Odnosi Ukrajine z Rusijo so že dolgo napeti zaradi ruske odločenosti, da državo ohrani znotraj svojega vplivnega območja. Leta 2014 je Rusija v nasprotju z mednarodnim pravom priključila Krim, kar je EU strogo obsodila. Ukrajino napada tudi s hibridnimi taktikami, kot sta gospodarski pritisk in dezinformacijski napadi.
V resoluciji, sprejeti decembra 2021, so evropski poslanci pozvali Rusijo, naj umakne čete, ki grozijo Ukrajini, in dejal, da mora Moskva vsako agresijo drago plačati. Parlament je že pred tem izrazil zaskrbljenost nad zbiranjem ruskih čet na meji Ukrajino in na nezakonito priključenem Krimu v resoluciji, sprejeti aprila 2021.
Evropski poslanci v odboru za zunanje zadeve ter pododboru za varnost in obrambo so med 30. januarjem in 1. februarjem 2022 odšli na misijo ugotavljanja dejstev v Ukrajino.
Poslanci so pozvali k enotnemu odzivu in na razpravi o odnosih med EU in Rusijo, evropski varnosti in ruski vojaški grožnji Ukrajini, ki je potekala 16. februarja 2022, izrazili podporo Ukrajini. Predsednica Parlamenta Roberta Metsola in vodje političnih skupin so prav tako objavili izjavo o stanju v Ukrajini.
22. februarja 2022 so vodilni evropski poslanci ostro obsodili priznanje neodvisnosti ukrajinskih regij Doneck in Lugansk s strani ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Dva dni zatem, 24. februarja, je Rusija pričela obsežen napad na Ukrajino. EU se je odzvala z vrsto sankcij poroti Rusiji in s pobudami za pomoč Ukrajini.
Na časovnici preverite, kako EU in Evropski parlament podpirata Ukrajino od pričetka ruskega napada.
Pridružitveni sporazum
Septembra 2014 je Evropski parlament podal soglasje k pridružitvenemu sporazumu med EU in Ukrajino, ki vključuje tudi poglobljen in celovit prostotrgovinski sporazum (DCFTA). Dogovor je omogočil politično in gospodarsko povezovanje med EU in Ukrajino ter medsebojni prost dostop do trga.
Sporazum je vzpostavil temeljna pravila sodelovanja na področjih, kot so energetika, promet in izobraževanje. Prav tako je zahteval od Ukrajine, da vpelje reforme in spoštuje demokratična načela, človekove pravice in pravno državo.
Prostotrgovinski sporazum je povezal trga EU in Ukrajine z odpravo uvoznih dajatev in drugih trgovinskih omejitev, kar sicer vključuje določene omejitve in prehodna obdobja na občutljivih področjih, kot je trgovanje s kmetijskimi proizvodi.
EU je glavna trgovinska partnerica Ukrajine, saj EU predstavlja več kot 40 odstotkov mednarodnega trgovanja države.
Vizumi
Aprila leta 2017 je Evropski parlament podprl dogovor, po katerem državljanom Ukrajine ni treba izpolnjevati pogojev EU za izdajanje kratkoročnih vizumov.
Ukrajinci, ki imajo biometrični potni list, lahko vstopijo v EU brez vizuma za 90 dni v obdobju 180 dni, pa naj bo namen obiska turizem, obisk sorodnikov ali prijateljev ali posel, ne smejo pa delati. To velja za vse države EU razen za Irsko.
Drugi načini podpore
EU z različnimi pobudami spodbuja gospodarstvo Ukrajine, ji pomaga pri zelenem prehodu in državo podpira pri reformah.
Od leta 2014 je bilo mobiliziranih več kot 17 milijard dotacij in posojil EU in finančnih institucij, ki so bili namenjeni reformam v Ukrajini in pogojevani z napredkom.
Od leta 2015 je več bilo kot 11.500 ukrajinskih študentov vključenih v evropski program Erasmus+.
EU vlaga v projekte, ki spodbujajo ukrajinsko gospodarstvo. Med njimi so neposredna podpora 100.000 malim in srednjim podjetjem, pomoč več kot 10 tisoč podjetjem na podeželju in sredstva za posodobitev javne informacijske infrastrukture.
Od začetka pandemije covida-19 je EU mobilizirala več kot 190 milijonov evrov pomoči Ukrajini za takojšnje potrebe in družbeno-gospodarsko okrevanje, 1,2 milijardi pa je namenila za makrofinančno pomoč. EU je zagotovila več kot 36 milijonov kosov osebne zaščitne opreme, pa tudi reševalna vozila, nujno medicinsko opremo in usposabljanje zdravstvenega osebja. EU v sodelovanju s civilno družbo pomaga zagotavljati hrano in zdravila ranljivim družinam.
Evropski poslanci so 16. februarja 2022 odobrili predlog Komisije, da EU Ukrajini posodi 1,2 milijardi evrov, s katerimi si bo lahko pomagala kriti zunanje finaciranje v letu 2022.
Nagrada Saharova
Leta 2018 je Parlament podelil nagrado Saharova za svobodo misli Olegu Sencovu. Ukrajinski filmski režiser in aktivist za človekove pravice je bil zaprt zaradi protestiranja proti priključitvi Krima, od kjer izvira, na Trgu neodvisnosti v Kijevu.