Evropski parlament obsoja kršitve človekovih pravic v Iranu
Odnosi med Iranom in EU so v zadnjih letih težavni, saj država intenzivno krši človekove pravice. Parlament je že večkrat pozval k ukrepanju.
Iranske protestnice so prejemnice nagrade Saharova
Parlament je nagrado Saharova za svobodo misli za leto 2023 podelil pokojni Žini Mahsi Amini in gibanju Ženska, življenje in svoboda v Iranu, ki se borita za izboljšanje položaja žensk v državi.
V Iranu so izbruhnili veliki protesti po smrti Amini septembra 2022 v priporu, v katerem je bila domnevno zato, ker ni pravilno nosila naglavne rute. Vlada se je odzvala z nasilno zadušitvijo protestov, aretacijami protestnikov in izklopom družbenih omrežij.
V odziv na te dogodke je Parlament 19. januarja 2023 pozval k dodatnim sankcijam proti iranskemu režimu in dejal, da morajo evropske sankcije prizadeti vse, ki so odgovorni za kršitve človekovih pravic, ter da naj EU Vojsko stražarjev islamske revolucije uvrsti na seznam terorističnih organizacij.
Resolucije Parlamenta o Iranu
Smrt Amini s strani iranske policije pa še zdaleč ni edini primer, ko so evropski poslanci spregovorili o hudih kršitvah človekovih pravic v državi.
V resoluciji, sprejeti marca 2023, je Parlament obsodil zastrupitev več sto šolark, o kateri so poročali v Iranu. Napadi s strupenimi kemikalijami so bili domnevno izvedeni, da bi se preprečil dostop deklet do izobrazbe.
V resoluciji, sprejeti novembra 2023, so evropski poslanci ponovno pozvali k začetku kriminalistične preiskave kaznivih dejanj s strani iranskih oblasti.
Parlament skrbno spremlja stanje človekovih pravic v Iranu. V zadnjih letih je sprejel različne resolucije, s katerimi je opozoril na razmere, s katerimi se soočajo tako državljani EU kot Irana, ki so zaprti v iranskih zaporih; na razmere zagovornikov človekovih pravic, kot je Nasrin Sotoudeh, vidna odvetnica, ki se zavzema za človekove pravice in prejemnica nagrade Saharova za svobodo misli za leto 2012; in na razmere zagovornikov pravic žensko. Evropski poslanci so kritizirali tudi nasilno zatiranje protivladnih protestov in obsodili izvajanje smrtne kazni v državi.
Odziv EU na kršitve človekovih pravic v Iranu skozi leta
Odnosi z Iranom so problematični že vse od islamske revolucije v letu 1979, po kateri so bile med drugim omejene pravice žensk v državi, skozi leta pa se je na splošno poslabšalo stanje človekovih pravic.
EU je že leta zaskrbljena nad situacijo in je leta 2011 v odziv na resne kršitve človekovih pravic vpeljala usmerjene sankcije. Marca 2012 so bili vpeljani dodatni omejevalni ukrepi, katerih veljavnost je bila od takrat vsako leto podaljšana.
EU je imela ključno vlogo v doseganju dogovora z Iranom leta 2015, katerega namen je bil preprečiti Iranu razvoj jedrskega orožja v zameno za to, da odpravijo sankcije. Ta proces je bil ustavljen leta 2018, ko so se ZDA umaknile iz dogovora.
