Deli to stran: 

Vodilni poslanci Evropskega parlamenta so v ponedeljek v razpravi s predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyem in predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom postavili temelje za pogajanja o dolgoročnem proračunu EU. Večina poslancev meni, da je nedavni dogovor o sedemletnem proračunu nesprejemljiv. Parlament lahko na dogovor vloži veto.

Naslednji dolgoročni proračun Unije - večletni finančni okvir - določa omejitve porabe EU za posamezna leta in proračunske postavke za obdobje 2014-2020. Potem, ko je dosežen dogovor o letnih evropskih proračunih, morajo Parlament in države članice spoštovati zgornje meje proračunske porabe.

Evropski voditelji so se na vrhu 7. in 8. februarja dogovorili o obveznostih v višini 960 milijard evrov ter dejanskih izplačilih v višini 908 milijard evrov, kar pomeni znatno znižanje v primerjavi s prvotnim predlogom Komisije.

"Dogovor, dosežen na zadnjem vrhu, ni kos prihajajočim izzivom. Parlament zahteva - in bo zahteval še naprej - moderen ter ambiciozen proračun EU, ki bo spodbudil okrevanje in pomagal pri premagovanju gospodarske in finančne krize", je dejal Gianni Pittella (S&D, Italija), podpredsednik Parlamenta.

Predsednik Van Rompuy je vnovič zagotovil, da se Svet namerava pogovarjati s Parlamentom, ter politični dogovor med državami članicami označil kot "trden mandat za pogajanja".

Ključna je prožnost

Parlament je ponovil pozive, naj se omogoči prenašanje neporabljenih sredstev med postavkami ter iz enega leta v naslednje. "Ključna je prožnost proračuna", je v imenu poslanske skupine S&D poudaril avstrijski poslanec Hannes Swoboda. Predsednik se je strinjal, da "brez zadostne prožnosti predlagani dolgoročni finančni okvir preprosto ne more delovati".

Vmesna ocena izvajanja

"Obstaja trdna zaveza za uvedbo klavzule o reviziji v dveh do treh letih. Parlament ne bo sprejel sedemletnih varčevalnih ukrepov", je poudaril Joseph Daul (Francija), predsednik poslanske skupine ELS.

Večanje primanjkljaja pomeni kršitev temeljnih pogodb

Veliko poslancev je izrazilo zaskrbljenost, da predlagani proračun utrjuje trend povečevanja primanjkljaja in s tem razkorak med proračunskimi obveznostmi ter dejanskimi izplačili, kar temeljne pogodbe prepovedujejo. "Zdaj je neplačanih obveznosti za 200 milijard, do leta 2020 jih bo že za 300 milijard. S tem pa ustvarjamo evropski primanjkljaj", je opozoril Guy Verhofstadt (ALDE, Belgija).

Drugačni pogledi

Belgijska poslanka Isabelle Durant (Zeleni/Evropska svobodna zveza) je bila kritična do proračuna, polnega rabatov: "Po letu 2014, v novem parlamentarnem mandatu, bi morali oblikovati nov okvir in se ne odreči bolj ambicioznim proračunom za čas, ko bo kriza mimo".

Martin Callanan (ERC, Velika Britanija) je dejal, da je "sedanji predlog daleč od popolnega, vendar pa predstavlja stvarno ravnovesje".

Kartika Liotard (GUE/NGL, Nizozemska) je izjavila, da "proračun ni nič bolj socialen, ali pa usmerjen v zelene tehnologije. Ne bi smeli govoriti samo o številkah, ampak tudi o učinkoviti porabi."

Britanski poslanec Paul Nuttall (EFD) je poudaril, da so predlagani rezi "drobiž, ki ne bo tešil nakopičenih težav, Britanijo pa poriva iz Unije."

Naslednji koraki

Dolgoročni proračunski okvir mora biti zdaj še ustrezno pravno formuliran, nato pa bo o njem glasoval tudi Parlament.