Minerali in kovine s konfliktnih območij: poslanci za obvezno certificiranje uvoznikov 

Sporočilo za javnost 
Plenarno zasedanje 
 
 
Certificiranje bi lahko ustavilo uvoz mineralov in kovin, ki so prihodek za oborožene skupine v severovzhodnem Kongu. ©BELGA_AFP_L.HEALING  

Parlament je v sredo s 402 glasovoma proti 118 in 171 vzdržanimi glasovi sprejel stališče do zakonodajnega predlog za dodatni nadzor nad uvozom kositra, tantala, volframa in zlata s konfliktnih območij. Uvozniki teh mineralov in kovin bi morali biti obvezno certificirani, da bi zajezili prihodke oboroženih skupin v konfliktnih območjih.

V ločenem glasovanju pa so poslanci s 400 glasovi za, 285 proti in 7 vzdržanimi glasovi sprejeli sklep o zavrnitvi predloga Komisije, kakor tudi predlaganih dopolnil odbora za zunanjo trgovino in zahtevali obvezno certificiranje vseh evropskih uvoznikov kositra, tantala, volframa in zlata s konfliktnih območij, da izvajajo potrebno skrbnost pri nabavi mineralov in kovin.


Približno 880 tisoč podjetij, ki so končni uporabniki teh materialov v tako imenovanem spodnjem delu oskrbovalne verige z minerali, ker proizvajajo izdelke, ki vsebujejo te kovine, pa bo moralo sprejeti ustrezne ukrepe, da bi prepoznala in obravnavala tveganja glede njihove nabave. V zvezi s tem bodo tudi zavezana poročati o praksi potrebne skrbnosti za odgovorno pridobivanje.


Kositer, tantal, volfram in zlato se uporabljajo v proizvodnji številnih izdelkov, zlasti v avtomobilski, elektronski, letalski in vesoljski industriji, pa tudi v gradbeništvu in strojegradnji. Evropska shema temelji na smernicah OECD o potrebni skrbnosti za odgovorne verige oskrbovanja z minerali z območij, prizadetih zaradi konfliktov, in območij z visokim tveganjem.


Revizija potrebne skrbnosti za talilnice in rafinerije


Talilnice in rafinerije so pomembna točka v globalnih verigah oskrbovanja z minerali, saj so običajno zadnji člen, kjer se še lahko učinkovito izsledi poreklo minerala. Komisija za njih predlaga sistem samopotrjevanja, poslanci pa vztrajajo, da bi moral revizijo potrebne skrbnosti v oskrbovalni verigi za ta podjetja opraviti neodvisni tretji revizijski organ.


Parlament se tudi zavzema, da bi morala Komisija mikropodjetjem ter malim in srednjim podjetjem (MSP) zagotoviti tehnično in finančno pomoč in olajšati izmenjavo informacij za izvajanje nove zakonodaje. MSP, ki uvažajo minerale in kovine ter uporabljajo sisteme potrebne skrbnosti, bi morala za to prejeti finančno pomoč iz programa COSME.


Pregled učinkovitosti zakonodaje


Po mnenju poslancev bi morala Komisija pregledati delovanje in učinkovitost uredbe dve leti po začetku njene uporabe in potem vsaka tri leta. Prvotni predlog sicer predvideva prvi pregled tri leta po začetku uporabe in nato vsakih šest let.


Opredelitev konfliktnih območij


Konfliktna območja, na katera se nanaša uredba, so trenutno Demokratična republika Kongo in države na območju Velikih jezer v Afriki (predvsem Ruanda in Burundi), vendar jih besedilo geografsko ne poimenuje.


Uredba opredeljuje območja, prizadeta zaradi konfliktov, in območja z visokim tveganjem kot tista, kjer potekajo oboroženi konflikti z vsesplošnim nasiljem in razpadom civilne infrastrukture, ali nestabilna pokonfliktna območja ter območja s slabim ali neobstoječim upravljanjem, kot so propadle države, za katera so značilne razširjene in sistematične kršitve človekovih pravic, kakor jih opredeljuje mednarodno pravo.


Naslednji koraki


Parlament je s 343 glasovi za, 331 proti in 9 vzdržanimi glasovi sprejel odločitev, da še ne zaključi prve obravnave zakonodajnega predloga. V neformalnih pogajanjih z državami članicami bodo parlamentarci poskušali doseči dogovor o končnem besedilu zakonodaje.