Parlament pripravljen na pogajanja z vladami EU o reformi dublinskega sistema  

Sporočilo za javnost 
Plenarno zasedanje 
 
 
  • Država vstopa ne bo več samodejno pristojna za obravnavo prošenj za azil
  • Vse države EU naj sprejmejo pravičen del odgovornosti za sprejem prosilcev za azil
  • Države, ki se tega ne držijo, tvegajo izgubo sredstev EU

Evropski parlament je pripravljen na pogajanja o reformi dublinskega sistema, katere namen je pravična porazdelitev prosilcev za azil med države članice.

Na četrtkovem glasovanju so poslanci potrdili mandat Odbora za državljanske svoboščine (390 glasov za, 175 proti in 44 vzdržanih glasov). Parlament tako lahko začne pogajanja s Svetom, takoj ko bodo države članice dosegle dogovor o svojem pogajalskem stališču.

 

S predlaganimi spremembami dublinskih predpisov bodo odpravljene pomanjkljivosti sedanje ureditve. Zagotovili bodo pravično porazdelitev odgovornosti med države članice za sprejem prosilcev za azil v EU.

Z reformo država, v katero prosilec za azil najprej vstopi, ne bo več samodejno odgovorna za obravnavo njegove prošnje za azil. Po novem naj bi si prosilce pravično razdelile države članice, sistem pa naj bi omogočal hitro in samodejno premestitev prosilca v drugo državo EU.

 

Države članice, ki ne bodo sprejele pravičnega deleža prosilcev za azil, bodo tvegale zmanjšanje dostopa do sredstev EU.

 

Več o stališču Parlamenta je v tem dokumentu.

 

Poročevalka Cecilia Wikström (ALDE, Švedska) je dejala: “Parlament je pripravljen na pogajanja, zato zdaj pozivam Svet, naj čimprej doseže dogovor o skupnem stališču, da bi začeli pogovore z namenom čimprejšnje vzpostavitve dobro delujočega novega evropskega azilnega sistema.”

 

Dublinski sistem je zakonodaja EU, ki določa, katera država EU je pristojna za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito. Pravico do vložitve prošnje za azil določa Ženevska konvencija, ki so jo podpisale vse države članice EU in je postala del pogodb EU.

 

Odločitev Odbora za državljanske svoboščine za začetek pogajanj s Svetom je bila objavljena na začetku plenarnega zasedanja v Strasbourgu. Ker je več kot 76 poslancev nasprotovalo odločitvi, je bilo glasovanje o mandatu dodano na dnevni red zasedanja.