Poslanci podprli prepoved plastike za enkratno uporabo do 2021 

Ti proizvodi, ki predstavljajo več kot 70 % morskih odpadkov, bodo ̶ glede na osnutek načrta, ki ga je sprejel parlament ̶ od leta 2021 prepovedani na trgih EU.

Poslanci so na seznam plastike, ki bo na trgih EU prepovedana od leta 2021, dodali še izdelke iz oxo-biorazgradljive plastike, kot so vrečke in embalaža, ter posodo za hitro hrano, narejeno iz ekspandiranega polistirena.

Nacionalni cilji zmanjšanja za ostalo plastiko, ki ni prepovedana

Potrošnjo več drugih plastičnih izdelkov, pri katerih ni alternative, bodo morale države članice zmanjšati za vsaj 25 % do leta 2025. Med temi izdelki so škatle za hamburgerje za enkratno uporabo, škatle za sendviče ter posode za sadje, zelenjavo, sladice in sladoled. Članice bodo sestavile nacionalne načrte za vzpodbujanje uporabe proizvodov, primernih za večkratno uporabo, ponovne uporabe in recikliranja.

Ostalo plastiko, na primer plastenke, bo treba zbirati posebej in jo reciklirati v 90 % primerov do leta 2025.

Cigaretni ogorki in izgubljena ribiška oprema

Poslanci so se strinjali, da morajo ukrepi zmanjšanja zajemati tudi odpadke tobačnih izdelkov, še posebej cigaretne filtre, ki vsebujejo plastiko. Ti odpadki morajo biti zmanjšani za 50 % do leta 2025 in 80 % do leta 2030.

En cigaretni ogorek lahko onesnaži od 500 do 1000 litrov vode. Ogorki, odvrženi na cestišče, potrebujejo tudi do 12 let, da se razkrojijo. Predstavljajo drugi najbolj pogost odpadek med plastičnimi izdelki za enkratno uporabo.

Države članice bodo morale tudi zagotoviti, da se letno zbere vsaj 50 % izgubljene ali zapuščene ribiške opreme, ki vsebuje plastiko. Cilj je reciklirati najmanj 15 % te opreme do leta 2025. Ribiška oprema predstavlja 27 % odpadkov, najdenih na evropskih plažah.

Za odgovornejše proizvajalce

Države članice bodo morale zagotoviti, da tobačna podjetja pokrijejo stroške zbiranja odpadkov teh izdelkov. Enako velja za proizvajalce ribiške opreme, ki vsebuje plastiko; ti bodo morali prispevati k doseganju ciljev recikliranja.

Izjava

Poročevalka Frédérique Ries (ALDE, Belgija) je dejala: “Sprejeli smo najbolj ambiciozno zakonodajo proti plastiki za enkratno uporabo. Zdaj je na nas, da vztrajamo do konca pri pogajanjih s Svetom EU, ki naj bi se začela že novembra. Današnje glasovanje utira pot prihajajoči in ambiciozni direktivi. Ta je nujna za zavarovanje morskega okolja in zmanjšanje stroškov okoljske škode, nastale zaradi plastičnega onesnaženja v Evropi, ki naj bi do leta 2030 znašala 22 milijard evrov.”

Izjava evropskih poslancev iz Slovenije med razpravo

Romana Tomc (EPP):

“Utapljamo se v plastiki, uporabljamo jo tudi tam, kjer njena uporaba nima nikakršnega vzdržnega razloga. Odvržena plastika, ki konča na obalah oceanov, povzroča veliko okoljsko škodo, hkrati pa pomeni veliko izgubljenih milijonov za industrijo, ker se ne reciklira. Ozaveščanje o škodi, ki jo povzročamo okolju, lahko še bistveno izboljšamo. Mogoče se zdi danes nepredstavljivo, da bi opustili uporabo plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. A tudi včasih smo se v avtomobilih vozili nepripeti in do spremembe te kulture niso pripomogle le kazni, temveč tudi obširne kampanje o škodljivih posledicah tega početja.”

Izjava evropskih poslancev iz Slovenije v plenarni dvorani po glasovanju

dr. Igor Šoltes (Zeleni):

“Na svetu se vsako minuto proda več kot milijon plastenk, kar je eden od dokazov, kako je plastika postala vsakdan našega življenja. Ob dejstvu, da je plastika tudi ubijalec naše prihodnosti, se moramo zavedati, da bo do leta 2050, če ne bomo storili nič, v morju več plastike, kot rib. Mikroplastika, ki je posledica odvržene plastike, prodira v hrano, ubija živali, našli so jo v človeku in resno ogroža naš planet. Obstajajo pa alternative, zato je boj proti plastiki tudi priložnost za gospodarstvo, nova delovna mesta, le zganiti se moramo in sredstva vložiti tudi v raziskave, kako čimprej in učinkovito do cilja, da naredimo stop plastiki.”

Franc Bogovič (EPP):

“V EU nismo največji onesnaževalci morja in oceanov s plastiko, smo pa zagotovo tisti, ki imamo najbolj jasno vizijo, kako to preprečiti. Imamo tudi zelo jasne ukrepe na področju ravnanja z odpadki. Iti moramo v smer čim manj uporabe plastike, njene večkratne uporabe ter reciklaže. Zelo pomembno je tudi ozaveščanje ljudi, kjer igrajo pomembno vlogo predvsem naši najmlajši. Vlagati moramo v razvoj novih tehnologij za proizvodnjo bolj trajnostnih materialov, ki bodo nadomestili te velike sovražnike našega kontinenta.”

Ozadje

Glede na podatke Evropske komisije plastika predstavlja več kot 80 % morskih odpadkov. Proizvodi, zajeti v teh omejitvah, tvorijo 70 % vseh morskih odpadkov. Zaradi počasnega postopka razkroja se plastika nabira v morjih, oceanih in na plažah v EU in drugje po svetu. Ostanke plastike lahko najdemo v morskih vrstah, denimo v morskih želvah, tjulnjih, kitih in pticah, pa tudi v ribah in morskih sadežih, s tem pa v človekovi prehranski verigi.

Medtem ko je plastika priročen, prilagodljiv, uporaben in ekonomsko koristen material, ga moramo znati reciklirati ter bolje in ponovno uporabljati. Pri plastičnih odpadkih ekonomski učinek ne zajema le ekonomskih koristi materiala, temveč tudi stroške čiščenja ter izgube za turizem, ribarstvo in ladjarstvo.

Naslednji koraki

Poslanci so poročilo, ki ga je pripravila poslanka Frédérique Ries (ALDE, Belgija), podprli z 571 glasovi za, 53 proti in 34 vzdržanimi. Parlament bo začel pogajanja s Svetom EU po tem, ko bodo ministri EU podali svoja stališča o dokumentu.