Evropski parlament potrdil nova pravila o avtorskih pravicah na spletu 

Sporočilo za javnost 
Plenarno zasedanje 
 
 
  • Spletne platforme odgovorne za vsebino, ki jo naložijo uporabniki 
  • Nekatera gradiva, kot so memi in GIF-i, sedaj izrecno izključeni iz direktive 
  • Spletne povezave do novic, pospremljenih z »lastnimi besedami ali zelo kratkimi izvlečki«, bo mogoče prosto deliti 
  • Novinarji morajo dobiti delež kakršnegakoli prihodka iz naslova avtorskih pravic, pridobljenega od njihovih založnikov 
  • Za zagonske platforme manj obveznosti 
Copyright illustration image ©AP Images/European Union-EP  

Ustvarjalci in medijske založniške hiše bodo, zahvaljujoč novim pravilom o avtorskih pravicah, opolnomočeni pri pogajanju s spletnimi velikani.

Poslanci so na plenarnem zasedanju sprejeli direktivo s 348 glasovi za, 274 proti in 36 vzdržanimi. To označuje konec zakonodajnega postopka za Evropski parlament, ki se je začel leta 2016. Sedaj je na državah članicah, da v naslednjih tednih potrdijo odločitev Parlamenta. Če se bodo države članice strinjale s besedilom, ki ga je sprejel Evropski parlament, bo to začelo veljati po objavi v Uradnem listu, članice pa bodo nato imele dve leti časa za njegovo implementacijo.


Direktiva si prizadeva zagotoviti, da bi se uveljavljene pravice in dolžnosti zakonodaje o avtorskih pravicah uporabljale tudi na spletu. YouTube, Facebook in Google News so nekatera od znanih spletnih imen, na katera bo ta zakonodaja najbolj neposredno vplivala.


Direktiva skuša tudi zagotoviti, da bo splet ostal prostor svobode izražanja.


Tiskovna konferenca s poročevalcem Axlom Vossom ter poslancema Helgo Truppel in Sajjadom Karimom se je začela ob 15. uri in jo je bilo mogoče spremljati tu.


Tehnološki velikani bodo delili prihodek z umetniki in novinarji


Direktiva skuša okrepiti možnosti imetnikov pravic, zlasti glasbenikov, izvajalcev in scenaristov (ustvarjalcev) kot tudi medijskih založniških hiš, za izpogajanje boljših dogovorov o plačilu za uporabo njihovih del, objavljenih na spletnih platformah. Spletne platforme bodo neposredno odgovorne za vsebino, naloženo na njihove strani, medijske založniške hiše pa bodo samodejno imele pravico, da v imenu svojih novinarjev izpogajajo dogovore za novinarske zgodbe, uporabljene od agregatorjev novic.


Zavarovanje svobode izražanja


Zasnovana so bila številna določila za zagotovitev tega, da bo splet ostal prostor svobode izražanja.


Ker je deljenje izsekov novinarskih prispevkov izrecno izključeno iz dometa direktive, se bo lahko nadaljevalo tako kot prej. Kljub temu direktiva vsebuje tudi določila v izogib zlorabi tega od agregatorjev novic. Izsek se lahko tako še naprej pojavlja v – na primer – storitvi Google News ali pri deljenju prispevka na Facebooku, vendar pod pogojem, da je »zelo kratek«.


Prenašanje zaščitenih del za namen citiranja, kritike, recenzije, karikature, parodije ali pastiša je zaščiteno še bolj kot prej, s čimer se je zagotovilo, da bodo memi in GIF-i še naprej dostopni in da se jih bo še vedno lahko delilo na spletnih platformah.


Na mnoge spletne platforme direktiva ne bo vplivala


Besedilo tudi določa, da bo prenašanje del na spletne enciklopedije na nekomercialen način, na primer na Wikipedio ali platforme z odprtokodno programsko opremo, kot je GitHub, avtomatsko izključeno iz dometa direktive. Zagonske platforme bodo podvržene manjšim obveznostim kot tiste bolj uveljavljene.


Močnejše pogajalske pravice za avtorje in izvajalce


Avtorji in izvajalci bodo lahko zahtevali dodatno plačilo od distributerja, ki uporablja njihove pravice, v primeru ko bo prvotno določeno plačilo nesorazmerno nizko v primerjavi z dobičkom, ki ga je pridobil distributer.


Pomoč raziskavam in ohranjanju dediščine


Direktiva si prizadeva tudi za enostavnejšo uporabo gradiva, zavarovanega z avtorskimi pravicami, za raziskave z besedilnim in podatkovnim rudarjenjem, s čimer bi odpravili podrejen konkurenčni položaj, s katerim se trenutno soočajo evropski raziskovalci. Določa, da avtorskopravne omejitve ne bodo veljale za vsebino, uporabljeno za učenje ali ilustracijo.


Direktiva poleg tega dovoljuje brezplačno uporabo gradiva, zavarovanega z avtorskimi pravicami, za ohranjanje kulturne dediščine. Dela zunaj prodaje bodo lahko uporabljena, kadar ne obstaja nobena organizacija za kolektivno upravljanje pravic, ki bi lahko izdala licenco.


Kako uredba spreminja status quo


Spletna podjetja imajo trenutno zelo malo spodbude za sklenitev pravičnih licenčnih pogodb z nosilci pravic, saj se jih ne dojema kot odgovorne za vsebino, ki jo naložijo njihovi uporabniki. Vsebino, ki krši zakonodajo, so dolžna odstraniti zgolj, kadar nosilec pravic to zahteva. To je za nosilce nepraktično in jim ne zagotavlja pravičnega zaslužka.


S tem, ko bodo spletna podjetja postala odgovorna za to, se bodo povečale možnosti nosilcev pravic (predvsem glasbenikov, izvajalcev in scenaristov kot tudi medijskih založniških hiš in novinarjev) za sklenitev poštenih dogovorov o licenciranju, s čimer bodo pridobili pravičnejše plačilo za uporabo njihovih del v digitalnem svetu.


Izjava


Poročevalec Axel Voss (EPP, Nemčija): »To je direktiva, ki ščiti preživljanje ljudi, varuje demokracijo z branjenjem raznolike medijske krajine, bdi nad svobodo izražanja ter spodbuja zagonska podjetja in tehnološki razvoj. Pomaga spletu, da bo pripravljen na prihodnost, da bo prostor, ki je v korist vsem, ne le peščici vplivnih.«


Izjave evropskih poslancev iz Slovenije med razpravo


Franc Bogovič (EPP):


»Tako kot imamo pravico do svobode govora na internetu, imamo tudi pravico do zaščite avtorske pravice. Ti dve pravici se ne izključujeta, med njima smo našli kompromis, ki se osredotoča samo na tiste največje platforme, ki ustvarjajo velike dobičke iz oglaševanja avtorskih vsebin na spletu in si tega ne želijo deliti z avtorji. Če želimo preživetje neodvisnega novinarstva, neodvisnih glasbenih, filmskih del, potem moramo narediti korak naprej. Ta direktiva ne bo rešila vseh problemov prevlade ameriških tehnoloških velikanov na svetovnem spletu, je pa vsaj začetek! Postavil se bom na stran kreativnosti, ustvarjalnosti in podprl ta dokument, saj gre za pravičnost na internetu.«

Izjave evropskih poslancev iz Slovenije med obrazložitvijo glasov


dr. Igor Šoltes (Zeleni):


»Direktiva ne pomeni zmage za nikogar, internet pa spreminja v prostor robotizirane cenzure po nareku spletnih gigantov. Samo dober teden po že drugi astronomski kazni, ki jo je Evropska komisija naložila Googlu zaradi zlorabe položaja na trgu, Googlu in drugim lastnikom največjih digitalnih platform vnovič puščamo prosto pot do zlorab in poseganj v pravice in tržna razmerja. Ves čas opozarjamo tudi na popolnoma nejasno vlogo t. i. robotiziranih cenzorskih filtrov, ki bodo močno posegli v pravice uporabnikov in omejili vlogo interneta, kot jo poznamo, ter zadušili evropsko ustvarjalnost.«