Evropski parlament razglasil izredne podnebne razmere 

Sporočilo za javnost 
 
 
"Parlament svari pred izrednimi podnebnimi razmerami. Poslanci hočejo takojšen in ambiciozen ukrep, da bi omejili učinek podnebnih sprememb"  
  • Evropska komisija mora zagotoviti, da bodo vsi predlogi v skladu z zavezo o omejitvi globalnega segrevanj na manj kot 1,5 stopinje Celzija  
  • EU bi morala do leta 2030 zmanjšati izpuste za 55%, da bi do leta 2050 postala ogljično nevtralna 
  • Poziv k zmanjšanju svetovnih izpustov iz naslova letalskega in ladijskega prometa 

Evropska unija bi se morala na konferenci ZN zavezati k ničelnim izpustom toplogrednih plinov do leta 2050, pravijo poslanci.

Pred konferenco ZN o podnebnih spremembah COP25, ki bo potekala v Madridu med 2. in 13. decembrom, je Parlament v četrtek sprejel resolucijo o razglasitvi podnebnih in okolijskih izrednih razmer v Evropi in po svetu. Parlament prav tako od Evropske komisije zahteva zagotovila, da bodo vsi pomembni zakonodajni ter proračunski predlogi popolnoma v skladu s ciljem omejitve globalnega segrevanja na manj kot 1,5 stopinje Celzija.


V ločeni resoluciji Parlament poziva EU, naj čim prej in najpozneje do leta 2050 Konvenciji ZN o podnebnih spremembah predstavi svojo strategijo za doseganje ogljične nevtralnosti. Obenem so poslanke in poslanci novo predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen pozvali, naj v zeleni dogovor (Green Deal) vključi cilj 55-odstotnega zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2030.


Povečanje globalnega zmanjšanja izpustov v sektorjih letalskega in ladijskega prometa


Poslanke in poslanci so v resoluciji poudarili, da sedanje ambicije na področjih letalskega in ladijskega prometa za zmanjšanje izpustov niso zadostne. Vse države članice bi morale izpuste iz mednarodnega letalskega in ladijskega prometa vključiti v svoje nacionalne načrte. Obenem so Evropsko komisijo pozvali, naj predlaga vključitev pomorskega sektorja v shemo EU za trgovanje z emisijami (ETS).


Več finančne podpore za boj proti podnebnim spremembam


Države EU bi morale vsaj podvojiti svoje prispevke v Zeleni podnebni sklad, poudarja resolucija Parlamenta. Države članice so največje javne financerke podnebnih ukrepov, zato bi proračun EU moral v celoti izpolnjevati mednarodne obveznosti Unije. Prav tako poslanke in poslanci ugotavljajo, da obljube razvitih držav ne bodo dosegle skupnega cilja prispevkov v višini 100 milijard ameriških dolarjev letno po letu 2020.


Obenem so poslanke in poslanci pozvali vse države članice EU, naj do leta 2020 postopoma ukinejo vse neposredne in posredne subvencije za fosilna goriva.


Citat


"Evropski parlament je pravkar sprejel ambiciozno stališče pred začetkom konference COP 25 v Madridu. Glede na podnebne in okolijske izredne razmere, je ključno, da do leta 2030 zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov za 55%. Gre tudi za jasno in pravočasno sporočilo Komisiji nekaj tednov pred predstavitvijo sporočila o Zelenem dogovoru", je med razpravo v ponedeljek dejal Pascal Canfin (RE, Francija), predsednik Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane.


Ozadje


Resolucija o razglasitvi izrednih podnebnih in okolijskih razmer je bila sprejeta z 429 glasovi za, 225 glasovi proti, 19 poslank in poslancev pa se je vzdržalo. Evropski parlament je sprejel resolucijo o COP25 z 430 glasovi za, 190 glasovi proti in 34 vzdržanimi glasovi.


Številne države, lokalne uprave in znanstveniki so izjavili, da se naš planet spopada s izrednimi podnebnimi razmerami.


Evropska komisija je že predlagala cilj ničelnih neto izpustov do leta 2050, vendar ga Evropski svet še vedno ni podprl, saj temu nasprotujejo Poljska, Madžarska in Češka.


Parlament na COP25


COP25 bo v Madridu od 2. do 13. decembra 2019. Uradnega odprtja se bo udeležil predsednik Evropskega parlamenta David Maria Sassoli, (S&D, Italija). Od 9. do 14. decembra bo na konferenci sodelovala delegacija Evropskega parlamenta, ki jo bo vodil Bas Eickhout (Zeleni, Nizozemska).