• Dezinformacije ogrožajo zdravje državljanov in demokracijo 
  • Lažne novice prihajajo tudi s strani akterjev, ki so blizu Kitajski, Rusiji in ameriški »alternativni desnici« (t.i. »alt-right«) 
  • Spletna stran EU razbija mite, povezane s pandemijo 

Ob izbruhu koronavirusa prihaja tudi do lažnih novic in širjenja dezinformacij, kar ovira prizadevanja za zaustavitev pandemije.

Danes, 2. aprila, na mednarodni dan preverjanja dejstev, želi Evropski parlament prispevati k ozaveščanju o nevarnostih dezinformacij, ki ne vplivajo le na zdravje državljanov, temveč tudi na demokracijo.

Medtem ko mnogi dan in noč bijejo bitko proti koronavirusu, so zdravstvene organizacije in preverjevalci dejstev odkrili še eno temno plat pandemije: nekateri posamezniki in organizacije krizo izkoriščajo za politične ali komercialne manipulacije, namesto, da bi podprli vse tiste, ki se trudijo pomagati.

Institucije Evropske unije so na različne načine opozorile na tveganja in nevarnosti, ki jih prinašajo poskusi prevar s širjenjem dezinformacij. V podporo resničnim in zanesljivim informacijam je bila vzpostavljena skupna stran EU o odzivu na koronavirus. Na strani lahko najdete tudi vse informacije za razbijanje najpogostejših mitov, ki so nastali ob izbruhu COVID-19.

Evropska služba za zunanje delovanje (EEAS) je pripravila posebno poročilo v okviru boja proti dezinformacijam EUvsDisinfo, v katerem so ugotovili, da nekaj napačnih trditev o COVID-19 prihaja s strani akterjev, ki so blizu Kitajski, Rusiji in ameriški »alternativni desnici« (t.i. »alt-right«). V tovrstnih primerih je cilj dezinformacij političen, da bi spodkopavali Evropsko unijo ali povzročili politične spremembe.

Podpredsednik Parlamenta Othmar Karas (EPP, Avstrija) vztraja, da je “lažne trditve enostavno preveriti. Dokaz evropske solidarnosti je enostavno najti. EU ima omejena uradna pooblastila pri zdravstvenih zadevah, vendar pa države članice in EU skupaj iščejo načine za pomoč vsem, ki jih je prizadela kriza. Ravno v tem trenutku nemške medicinske sestre in zdravniki skrbijo za obolele s koronavirusom, ki prihajajo iz Italije in Francije. Češka je v Italijo in Španijo poslala 10.000 zaščitnih oblek. Avstrija in Francija sta v Italijo poslali na milijone mask. Prejšnji teden so poslanke in poslanci Parlamenta skoraj soglasno sprejeli nujne ukrepe za financiranje pomoči državam EU v zdravstvu, medicinski pomoči in preprečevanju nadaljnjega širjenja bolezni. V ostalih institucijah EU zaposleni neumorno delajo, da bi našli učinkovite in hitre načine za pomoč žrtvam krize; obolelim, zdravstvenim delavcem in vsem, ki so ali lahko zaradi krize izgubijo službo ali dohodek.”

Podpredsednica Parlamenta Katarina Barley (S&D, Nemčija) je poudarila, da “so v trenutnih časih življenja odvisna od tega, da vsi poslušamo napotke zdravstvenih organov. Širjenje laži ali relativiziranje resnice pa postaneta še nevarnejša. Pomembno je, da institucije EU še naprej tesno sodelujejo z različnimi spletnimi platformami ter jih spodbujajo k verodostojnim virom in odpravljanju lažnih, nezakonitih ali zavajajočih vsebin, ki bi lahko povzročile resnično škodo. V Parlamentu začenjamo kampanjo, s katero bomo podprli nacionalne zdravstvene delavce in državljanom Evrope pokazali, da imamo ogromno ljudi, ki se skupaj, združeni borijo proti COVID-19.”

Podpredsednica Barleyjeva je pozvala tudi k posebni pozornosti poskusom širjenja dezinformacij na spletu. “Danes, na mednarodni dan preverjanja dejstev, želimo opozoriti na pomen preverjanja informacij in delimo nasvete, kako preverjati dejstva, v vseh jezikih. Tako kot v tej krizi spoštujemo socialno distanciranje oziroma izolacijo in umivanje rok, imamo tudi dolžnost ustaviti širjenje lažnih novic, nasvetov in manipulativnih zgodb.”

Podpredsednik Karas je ob tem dodal: “V takšni krizi je preverjanje dejstev naša državljanska dolžnost, da zaščitimo evropske državljane in demokratično družbo, ki smo jo skupaj ustvarili."