Dolgoročni proračun EU je treba izboljšati, če naj ga Parlament odobri
- Pozitiven premik glede kratkoročnega okrevanja, toda rezi v dolgoročni proračun nesprejemljivi
- Demokratičen nadzor nad instrumentom za okrevanje nujen
- Pravno zavezujoča zaveza novim lastnim virom EU neizogibna
- Jasen mehanizem za povezovanje EU sredstev s spoštovanjem pravne države potreben
- Poslanci pripravljeni zadržati soglasje dolgoročnemu proračunu, če dogovor ne bo izboljšan
Sklad za okrevanje je zgodovinski korak, toda dolgoročne prednostne naloge EU, kot sta zeleni dogovor in digitalna agenda, sta v nevarnosti, opozarjajo poslanke in poslanci.
V resoluciji o zaključkih izrednega zasedanja Evropskega sveta (med 17. in 21. julijem 2020) se je Evropski parlament poklonil spominu na žrtve koronavirusa in vsem delavcem, ki so se borili proti pandemiji, in poudaril, da imajo ljudje v EU v takšnih zgodovinskih in izrednih razmerah kolektivno dolžnost solidarnosti.
Pozitiven korak za okrevanje, neustrezen na dolgi rok
V besedilu resolucije, ki vzpostavlja mandat za prihajajoča pogajanja o prihodnosti EU financ in okrevanja, Parlament pozdravlja dejstvo, da so voditelji EU sprejeli sklad za okrevanje, kot je to že maja predlagal Parlament, kar je zgodovinski premik za EU. Vendar pa poslanke in poslanci obžalujejo »veliko zmanjšanje komponente za nepovratna sredstva« in zahtevajo polno demokratično sodelovanje Parlamenta pri instrumentu za okrevanju, ki zaenkrat še ne daje formalne vloge neposredno izvoljenim poslancem in poslankam Evropskega parlamenta.
Glede dolgoročnega proračuna EU se poslanci ne strinjajo z zmanjšanjem sredstev za programe, usmerjene v prihodnost, in menijo, da bo to ogrozilo temelje za trajnostno in odporno okrevanje. Vodilnim EU programom na področjih podnebnih sprememb, digitalizacije, zdravja, mladih, kulture, znanosti in upravljanja z mejami grozi takojšnje zmanjšanje sredstev med letoma 2020 in 2021. Poudarjajo tudi, da bo od leta 2024 celoten proračun EU pod ravnmi iz leta 2020, kar bo ogrozilo zaveze in prednostne naloge Unije.
Parlament ne more sprejeti slabega dogovora
Parlament zato ne sprejema političnega dogovora, ki ga je Evropski svet dosegel glede večletnega finančnega okvira za obdobje 2021-2027, v njegovi trenutni obliki in poudarja, da ne bo zgolj potrdil sklepov kot izvršeno dejstvo. Parlament je pripravljen zadržati svoje soglasje k dolgoročnemu EU proračunu, dokler ne bo dosežen zadovoljiv dogovor v prihodnjih pogajanjih med Parlamentom in Svetom najpozneje do konca oktobra, da ne bi ogrozili nemotenega začetka izvajanja novih programov s 1. januarjem 2021.
Če novi večletni finančni okvir ne bo sprejet pravočasno, poslanke in poslanci opozarjajo na člen 312 (4) PDEU, ki določa začasno podaljšanje veljavnosti zgornje meje in drugih določb iz zadnjega leta sedanjega okvira. Poudarjajo, da bi bilo to popolnoma združljivo z načrtom za okrevanje in sprejetjem novih programov večletnega finančnega okvira.
Pravna država
Parlament »močno obžaluje«, da je Evropski svet znatno oslabil prizadevanja Komisije in Parlamenta za ohranitev načela pravne države, temeljnih pravic in demokracije v okviru večletnega proračuna in instrumenta za okrevanje.
Novi lastni viri EU in odplačevanje EU dolga
Poslanke in poslanci so ponovili opozorilo, da ne bodo podprli večletnega finančnega okvira brez dogovora o reformi sistema lastnih sredstev EU, vključno z uvedbo košarice lastnih sredstev do konca večletnega finančnega okvira za obdobje 2021-2027.
Menijo tudi, da voditeljem držav in vlad ni uspelo rešiti vprašanja glede načrta za odplačilo instrumenta za okrevanje. Opozorili so, da so za to na voljo zgolj tri možnosti: nadaljnji rezi programov, povečanje prispevkov držav članic ali oblikovanje novih lastnih sredstev, ki je za Parlament edina sprejemljiva rešitev.
Vmesni pregled nujen
Parlament zahteva, da pravno zavezujoč vmesni pregled večletnega finančnega okvira začne veljati najpozneje od konca leta 2024 in da mora ta pregled vključevati zgornje meje za obdobje 2025-2027, uvedbo dodatnih virov in izvajanje ciljev na področjih podnebnih sprememb in biotske raznovrstnosti.
Kontakti:
-
Armin WISDORFF
Press Officer