Evropski poslanci želijo cilj zmanjšanja emisij do leta 2030 povečati na 60 %  

Sporočilo za javnost 
 
 
  • S proračunom za emisije toplogrednih plinov do izpolnitve pariškega cilja 
  • Ustanovitev neodvisnega znanstvenega organa za spremljanje napredka 
  • Vse neposredne in posredne subvencije za fosilna goriva postopno odpravljene najpozneje do leta 2025 
Parlament želi, da bi do leta 2050 vse države članice EU postale ogljično nevtralne. ©Adobe Stock  

Parlament je na glasovanju potrdil, da morajo do leta 2050 vse države članice postati podnebno nevtralne, in pozval k ambicioznim ciljem zmanjšanja emisij do leta 2030 in 2040.

V sredo so poslanci s 392 glasovi za, 161 proti in 142 vzdržanimi glasovi sprejeli pogajalski mandat Parlamenta o podnebnih pravilih EU. Z novimi pravili bodo politične obljube, da bo Evropska unija do leta 2050 podnebno nevtralna, postale zavezujoče, evropskim državljanom in podjetjem pa bodo pravila nudila pravno varnost in predvidljivost, ki ju potrebujejo za načrtovanje te spremembe.

Evropski poslanci vztrajajo, da morajo EU in vse države članice do leta 2050 postati podnebno nevtralne, s čimer bo Unija dosegla negativne emisije. Pozivajo tudi k zadostnemu financiranju tega cilja.


Poslanci menijo, da mora Komisija do 31. maja 2023 z zakonodajnim predlogom predlagati krivuljo, ki bo na ravni Unije določala, kako doseči ogljično nevtralnost do leta 2050. Pri tem mora upoštevati vse preostale emisije toplogrednih plinov v EU do leta 2050, da se dvig temperature omeji skladno s Pariškim sporazumom. Krivulja se bo prilagodila po vsakem popisu stanja na svetovni ravni.


Evropski poslanci želijo ustanoviti tudi Svet EU za podnebne spremembe, ki bi deloval kot neodvisen znanstveni organ. Njegova naloga bi bila ocenjevati skladnost politike in spremljati napredek.


Potreben je bolj ambiciozen cilj za leto 2030


Trenutni cilj Unije je, da emisije do leta 2030 zmanjša za 40 % v primerjavi z letom 1990. Komisija je v spremenjenem predlogu evropskih podnebnih pravil nedavno predlagala, da se ta cilj poveča na najmanj 55 %, evropski poslanci pa so danes pozvali k celo 60-odstotnemu zmanjšanju do leta 2030, pri čemer se nacionalni cilji povečujejo na cenovno dostopen in pravičen način.

Želijo tudi, da bi Komisija na podlagi ocene učinka zastavila vmesni cilj za leto 2040, s čimer bi zagotovili, da bo EU lahko dosegla svoj cilj za leto 2050.


Poslanci menijo še, da morajo EU in države članice najpozneje do 31. decembra 2025 postopno odpraviti vse posredne in neposredne subvencije za fosilna goriva, hkrati pa poudarjajo, da si je treba še naprej prizadevati za odpravo energijske revščine.

Navedek

Poročevalka Evropskega parlamenta Jytte Guteland (skupina S&D, Švedska) je po glasovanju izjavila: „S sprejetjem poročila pošiljamo Komisiji in Svetu jasno sporočilo pred prihajajočimi pogajanji. Pričakujemo, da bodo vse države članice najpozneje do leta 2050 dosegle podnebno nevtralnost. Da bi ta cilj dosegla tudi Unija, pa potrebujemo vmesne cilje za leti 2030 in 2040.


Zadovoljna sem tudi z vključitvijo proračuna za emisije toplogrednih plinov, v katerem je določena skupna preostala količina emisij, ki jih je mogoče izpustiti do leta 2050, ne da bi s tem ogrozili izpolnitev zavez EU iz Pariškega sporazuma.“


Nadaljnji koraki


Parlament je pripravljen na pogajanja z državami članicami, ki se bodo začela, ko bo Svet sprejel skupno stališče.


Splošna predstavitev


V skladu s sklepom Evropskega sveta iz leta 2019, v katerem je bil podprt cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050, je Komisija marca 2020 predlagala evropska podnebna pravila, ki bi uzakonila podnebno nevtralnost Evropske unije do leta 2050.


Parlament se že dolgo zavzema za bolj ambiciozno evropsko podnebno zakonodajo in je 28. novembra 2019 razglasil izredne podnebne razmere.