EU se ustrezno spopada s pandemijo, toda potrebne so reforme, kaže javnomnenjska raziskava  

Sporočilo za javnost 
 
 
  • Za 10% višji delež anketirancev, ki imajo pozitiven pogled na EU (50%) glede na raziskavo iz jeseni 2019 
  • 48% vprašanih pričakuje, da bo v ospredju delovanja Evropskega parlamenta boj proti revščini in družbenim neenakostim 
  • 63% vprašanih za pomembnejšo vlogo Evropskega parlamenta v prihodnosti 

Pandemija covida-19 je okrepila prepričanje državljank in državljanov, da je EU pravi naslov za oblikovanje učinkovitih rešitev za spopad s covidom-19 in njegovih posledic.


Nova raziskava javnega mnenja, ki jo je naročil Evropski parlament, novembra ter decembra 2020 pa jo je izvedla agencija Kantar, kaže, da se je delež državljank in državljanov, ki imajo pozitivno mnenje o EU, v primerjavi z raziskavo, opravljeno jeseni 2019, povečal za 10% (EU27: 50%) v Sloveniji pa je narasel kar za 24% na 58%. 66% anketirancev na ravni EU je optimističnih glede prihodnosti EU, Slovenci pa so z 78% vprašanimi, ki so optimistični glede prihodnosti EU, skupaj z Malto na drugem mestu med vsemi državljani EU - za odtenek več optimistov so zabeležili le na Irskem (79%).


Kljub temu pa ob nadaljevanju pandemije osebna pričakovanja ostajajo pesimistična; 53% vprašanih meni, da bo gospodarski položaj v njihovi državi čez leto dni slabši kot je danes in le vsak peti (EU27: 21%) je nasprotnega mnenja. Med anketiranimi v Sloveniji je delež pesimistov še višji, saj jih je kar 65% mnenja, da bo položaj v državi čez leto dni slabši, da bo boljši, pa ji je prepričanih le 19%.


Prav tako več kot polovica anketiranih (EU27: 52%) pričakuje, da bodo njihovi življenjski pogoji čez leto dni enaki kot so danes, četrtina (EU27: 24%) jih je mnenja, da bodo čez leto dni živeli še slabše kot danes, medtem ko jih nasprotno pričakuje 21%. Kot kažejo rezultati ankete za Slovenijo, je bilo 35% vprašanih mnenja, da bodo čez leto dni njihovi življenjski pogoji slabši, da bodo enaki, jih meni 44%, da se bodo izboljšali, pa 21%.


Najverjetneje zaradi zgoraj navedenega so državljanke in državljani med novimi ključnimi prednostnimi nalogami, s katerimi bi se moral ukvarjati Evropski parlament, navedli boj proti revščini in družbenim neenakostim (EU27: 48%). To področje so kot prvo navedli vprašani v vseh članicah EU razen na Finskem, Češkem, Danskem ter Švedskem, kjer so anketirani kot prvo prioriteto navedli boj proti terorizmu in kriminalu. Na ravni EU je na drugem mestu boj proti terorizmu in kriminalu (35%), sledita kakovostno izobraževanje za vse (33%) ter zaščita okolja (32%).


Tudi anketiranci iz Slovenije so na prvo mesto uvrstili boj proti revščini in družbenim neenakostim (63%, kar je najvišji delež za Portugalsko in Ciprom), na drugo mesto so uvrstili boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu (38%), na tretje pa ukrepe za varstvo okolja in zaščito biotske raznolikosti (32%).


Do podobne spremembe je prišlo tudi pri navajanju osrednjih vrednot, ki bi jih moral braniti Evropski parlament. Na ravni EU na vrhu sicer ostajata zaščita človekovih pravic po svetu (EU27: 51%) ter enakost med spoloma (EU27: 42%), medtem ko se je na tretje mesto prebila solidarnost med članicami (EU27: 41%). Pred letom dni je to področje kot glavno vrednoto navedlo 33% vprašanih v EU. Anketiranci iz Slovenije so solidarnost med članicami navedli na prvem mestu (61%), sledijo varstvo človekovih pravic po svetu (61%) in svoboda govora (45%)


Pandemija in drugi globalni izzivi, kot so podnebne izredne razmere, krepijo zahteve državljank in državljanov po temeljiti reformi EU. 63% vprašanih želi, da bi imel Evropski parlament v prihodnosti pomembnejšo vlogo. Gre za 5% višji delež v primerjavi z raziskavo iz jeseni 2019. V Sloveniji je ta delež z 78% med najvišjimi v EU.


Medtem ko se je pozitivna podoba EU konec minulega leta krepila, velja enako tudi za pozive k spremembam: le 27% vprašanih (25% v Sloveniji) podpira EU v takšni obliki, kot je bila oblikovana doslej, medtem ko jih 44% (v Sloveniji 47%) 'še kar podpira EU, vendar si želijo njene reforme'. 22% anketiranih (v Sloveniji 25%) pa je 'še kar skeptičnih do EU, bi si pa utegnili premisliti, če bi prišlo do radikalne reforme'.


Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli je dejal: “Sporočilo te raziskave je jasno; evropske državljanke in državljani podpirajo Evropsko unijo in menijo, da je EU primerna za iskanje rešitev te krize. Toda hkrati je jasno, da državljanke in državljani želijo tudi reformo EU, zato moramo čim prej zagnati Konferenco o prihodnosti Evrope.”