Vseevropska raziskava pokazala podporo konferenci o prihodnosti Evrope 

Sporočilo za javnost 
 
 
  • 3/4 Evropejcev meni, da bo konferenca o prihodnosti Evrope pozitivno vplivala na demokracijo v Evropski uniji. 
  • 60% Evropejcev se strinja, da jih je kriza covida-19 spodbudila k razmišljanju o prihodnosti Evropske unije 
  • velika večina Evropejcev (92%) iz vseh držav članic se strinja, da je treba glasu državljanov pri odločanju o prihodnosti Evrope dati večjo težo. 

Vseevropska raziskava pokazala podporo začetku konference o prihodnosti Evrope.

Evropski parlament in Evropska komisija danes objavljata prvo raziskavo Eurobarometra, ki je bila opravljena po skupnem naročilu dveh institucij. Posebna raziskava Eurobarometra o prihodnosti Evrope je bila opravljena med 22. oktobrom in 20. novembrom 2020 v 27 državah članicah EU.


Raziskava, objavljena pred podpisom skupne izjave o konferenci o prihodnosti Evrope, je razkrila, da velika večina (92 %) državljanov in državljank vseh držav članic zahteva, da se njihov glas bolj upošteva pri odločitvah v zvezi s prihodnostjo Evrope. Cilj konference o prihodnosti Evrope je točno to: ustvarila bo nov javni forum za odprto, vključujočo,pregledno in strukturirano razpravo z Evropejci in Evropejkami o vprašanjih, ki so zanje pomembna in vplivajo na njihovo vsakdanje življenje.


1. Konferenca o prihodnosti Evrope


Tri četrtine Evropejcev meni, da bo konferenca o prihodnosti Evrope pozitivno vplivala na demokracijo v EU: 76 % vprašanih se strinja, da predstavlja pomemben napredek na področju demokracije v EU (25 % jih je odgovorilo „povsem se strinjam“, 51 % pa „večinoma se strinjam“), pri čemer je tega mnenja velika večina vprašanih v vseh državah članicah EU. Vprašani so tudi menili, da bi morali pri tem dejavno sodelovati ljudje iz vseh družbenih okolij (51%); 47 % jih meni, da bi morali imeti pomembno vlogo mladi, pa tudi nacionalne vlade (42 %) ter akademiki, strokovnjaki, intelektualci in znanstveniki (40 %). Samo nekaj več kot polovica Evropejcev (51 %) bi želela biti sama dejavno vključena, pri čemer prednjačijo Irci (81 %), sledijo jim Belgijci (64 %), Luksemburžani (63 %) in Slovenci (63 %).


2. Glas državljanov in državljank v EU


Čeprav večina vprašanih (55 %) meni, da je glasovanje na evropskih volitvah najučinkovitejši način za zagotavljanje, da nosilci odločanja na ravni EU slišijo glasove evropskih državljanov in državljank,je raziskava pokazala močno podporo možnosti, da bi imeli državljani EU več besede pri odločitvah v zvezi s prihodnostjo Evrope. Od 92 % vprašanih, ki menijo, da bi bilo treba bolj upoštevati glas državljanov EU, jih je 55 % izjavilo, da se s to izjavo povsem strinja, 37 % pa večinoma strinja. Le 6% se jih s to izjavo ne strinja.


3. Prihodnost Evrope


Šest od desetih Evropejcev in Evropejk se strinja, da so zaradi koronavirusne krize razmišljali o prihodnosti Evropske unije (na to vprašanje jih je 19 % odgovorilo „povsem se strinjam“ in 41 % „večinoma se strinjam“), 39 % pa se s tem ne strinja (23 % jih je odgovorilo „večinoma se ne strinjam“ in 16 % „povsem se ne strinjam“).


Vprašani so bili pozvani, naj izberejo, v katero smer naj bi se Evropa razvijala v prihodnosti: primerljiv življenjski standard (35 %) in močnejša solidarnost med državami članicami (30 %) sta dva najbolj zaželena cilja razvoja Evrope. Evropejci in Evropejke dajejo prednost tudi razvoju skupne zdravstvene politike (25 %) in primerljivih izobraževalnih standardov (22 %).


4. Sredstva in izzivi


Evropejci in Evropejke menijo, da so glavne prednosti EU spoštovanje demokracije, človekovih pravic in pravne države (32 %) ter njena gospodarska, industrijska in trgovinska moč (30 %). Spoštovanje demokracije, človekovih pravic in pravne države EU je bilo izbrano za najpomembnejšo prednost (ali sklop najpomembnejših prednosti) v 14 državah, to stališče pa je zlasti prevladovalo na Švedskem,kjer jih 58 % meni, da je to ključna prednost. Gospodarska, industrijska in trgovinska moč EU je bila izbrana za najpomembnejšo prednost (ali sklop najpomembnejših prednosti) v devetih državah, pri čemer vodita Finska (45 %) in Estonija (44 %).Podnebne spremembe nedvomno veljajo za najpomembnejši svetovni izziv, ki vpliva na prihodnost EU, pri čemer 45 % Evropejcev in Evropejk meni, da je to najpomembnejši izziv. Kot drugi in tretji izziv so Evropejci in Evropejke v podobnem deležu najpogosteje omenjali terorizem (38 %) in tveganja, povezana z zdravjem (37%). Prisilna migracija in razseljevanje sta četrti najpogostejeomenjeni izziv, ki skrbi malce več kot četrtino Evropejcev in Evropejk (27 %).


Ozadje


Posebna raziskava Eurobarometra št.°500 „Prihodnost Evrope“ (EB94.1) je bila opravljena med 22. oktobrom in 20. novembrom 2020 v 27 državah članicah EU, skupaj pa sta jo naročila Evropska komisija in Evropski parlament. Raziskava je bila opravljena z osebnimi pogovori, zaradi pandemije pa je bila po potrebi zaključena s pogovori prek spleta. Skupno je bilo opravljenih približno 27 034 pogovorov.