Biotska raznovrstnost: Poslanci zahtevajo zavezujoče cilje za zaščito prostoživečih vrst in ljudi
- Zaščiti je treba 30 % kopnega in morij v EU
- Zavezujoči cilji za biotsko raznovrstnost v mestih, kot so zelene strehe na novih stavbah
- Potrebni so nujni ukrepi za zaustavitev upada števila čebel in drugih opraševalcev
Za obnovo, odpornost in ustrezno zaščito ekosistemov do leta 2050 so potrebni „Pariški sporazum“ in predpisi EU o biotski raznovrstnosti.
Evropski parlament je v torek s 515 glasovi za, 90 glasovi proti in 86 vzdržanimi glasovi sprejel resolucijo z naslovom „Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030: vračanje narave v naša življenja“, ki obravnava sedanjo krizo na področju biotske raznovrstnosti v Evropi in po svetu.
Narava po vsem svetu propada hitreje kot kdaj koli, saj milijonu od ocenjenih osmih milijonov različnih vrst grozi izumrtje (IPBES). Poslanke in poslanci zato pozdravljajo strategijo EU za biotsko raznovrstnost, s katero bi do leta 2050 obnovili in ustrezno zaščitili svetovne ekosisteme ter poskrbeli za njihovo odpornost. Ambiciozno strategijo želijo podpreti s pravili EU za biotsko raznovrstnost, ki bi bila podobna podnebnim pravilom EU.
Poslanke in poslanci močno obžalujejo, da Evropska unija na področju biotske raznovrstnosti ni uresničila zastavljenih ciljev, ki naj bi jih dosegla do leta 2020. Poudarjajo, da mora nova strategija ustrezno obravnavati vseh pet glavnih dejavnikov sprememb v naravi. To so spremembe rabe kopnega in morja, neposredno izkoriščanje organizmov, podnebne spremembe, onesnaževanje in invazivne tujerodne vrste. Vztrajajo, da je treba za ukrepe na področju biotske raznovrstnosti v Evropi vsako leto nameniti 20 milijard evrov.
Poslanke in poslanci zahtevajo tudi sklenitev „Pariškega sporazuma“ o biotski raznovrstnosti na konferenci OZN oktobra 2021, ki bo na svetovni ravni določil prednostne naloge v zvezi z biotsko raznovrstnostjo do leta 2030 in po tem.
Zaščititi je treba 30 % kopnega in morij v EU
Evropska unija ima sicer največjo mrežo zavarovanih območij na svetu, vendar poslanke in poslanci menijo, da potrebujemo načrt EU za obnovo narave. Znova poudarjajo, da je treba do leta 2030 zaščititi najmanj 30 % kopnega in morij v EU, vsaj tretjina teh območij, vključno z vsemi še obstoječimi prvotnimi gozdovi in pragozdovi, pa bi morala ostati nedotaknjena. V nacionalnih ciljih bi bilo treba upoštevati razlike v geografskem obsegu in deležu naravnih območij.
Zaščita prostoživečih vrst
Poslanke in poslanci menijo, da ne sme priti do poslabšanja zaščite ter da bi bilo treba čim prej doseči ugodno stanje ohranjenosti vseh zaščitenih vrst in habitatov do leta 2030. Poleg tega bi moralo vsaj 30 % vrst in habitatov doseči ugodno stanje ali izkazovati močan pozitiven trend. Verjamejo tudi, da mora EU prevzeti vodilno vlogo v prizadevanjih za ustavitev trgovine z ogroženimi vrstami in njihovimi deli.
Biotska raznovrstnost na mestnih območjih
Parlament podpira vzpostavitev evropske platforme za ozelenitev mest, pa tudi določitev zavezujočih ciljev glede biotske raznovrstnosti, kot sta minimalni delež zelenih streh na novih stavbah in prepoved uporabe kemičnih pesticidov.
Čebele in drugi opraševalci
Poslanke in poslanci nasprotujejo ponovni odobritvi glifosata po 31. decembru 2022. Ponovno pozivajo k nujni reviziji pobude EU za opraševalce, v katero je treba vključiti ambiciozen okvir za njihovo spremljanje po vsej Uniji z jasnimi cilji in kazalniki za zaustavitev upada števila opraševalcev, ki so ključnega pomena za okolje in varnost hrane. Poudarili so, da kmetje za zmanjšano uporabo pesticidov potrebujejo okolju varne rešitve za zaščito pridelkov.
Izjava
Poročevalec César Luena (S&D, Španija) je dejal: „Danes zahtevamo predpise EU o biotski raznovrstnosti, ki bodo podobni evropskim podnebnim pravilom in bodo določali okvir upravljanja za zaščito biotske raznovrstnosti do leta 2050, vključno z zavezujočimi cilji do leta 2030. Zadovoljen sem, da smo potrdili glavne cilje v predlogu Komisije in podprli oblikovanje načrta EU za obnovo narave, s katerim bomo obnovili vsaj 30 % kopenskih in morskih območij v Evropski uniji. Podpiramo tudi predpise za trajnostno zaščito in rabo tal, pa tudi načrt za skupno reševanje podnebne krize in krize biotske raznovrstnosti.“
Kontakti:
-
Polona TEDESKO
Predstavnica za stike z mediji