Stanje v Uniji: Boj proti COVID-19, okrevanje, podnebna in zunanja politika 

Sporočilo za javnost 
 
 

Deli to stran: 

Stanje v Uniji: Boj proti COVID-19, okrevanje, podnebna in zunanja politika © European Union 2021  

V letni razpravi o stanju v Uniji so poslanci razpravljali s predsednico Komisije von der Leyen o najbolj perečih izzivih .

Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je v svojem drugem govoru o stanju v Uniji na začetku poudarila, da je EU v največji svetovni zdravstveni krizi tega stoletja, v najhujši svetovni gospodarski krizi v zadnjih desetletjih in najhujši okoljski krizi ves čas delovala “skupaj. Kot ena Evropa. In na to smo lahko ponosni.“ Poudarila je, da je Evropa med vodilnimi v svetu po stopnji precepljenosti, hkrati pa deli polovico svoje proizvodnje cepiv s preostalimi svetom. Sedaj je prednostna naloga pospešiti cepljenje po celem svetu, nadaljevati prizadevanja v Evropi in se dobro pripraviti na prihodnje pandemije.


Dejala je, da bodo v prihodnje "digitalizacija ključnega pomena”, in napovedala novo evropsko zakonodajo o čipih, ki združuje vrhunske evropske raziskovalne, oblikovalske in testne zmogljivosti ter usklajuje naložbe EU in držav članic v polprevodnike. Glede podnebnih sprememb je poudarila, da "so posledica človekovega delovanja in zato lahko storimo nekaj v zvezi s tem“. Poudarila je, da je EU z zelenim dogovorom prvo večje svetovno gospodarstvo, ki je predložilo celovito zakonodajo na tem področju, in obljubila, da se bo zunanje financiranje za biotsko raznovrstnost, namenjeno državam v razvoju, podvojilo, pri čemer je obljubila dodatnih 4 milijarde evrov za financiranje zelenega prehoda do leta 2027.


V zvezi z zunanjo in varnostno politiko je pozvala k evropski politiki kibernetske obrambe in novemu evropskemu zakonu o kibernetski odpornosti ter napovedala vrh o evropski obrambi, ki bo potekal pod francoskim predsedstvom.


Manfred WEBER (EPP, Nemčija) je opozoril na socialne in gospodarske posledice krize zaradi COVID-19 in dejal, da mora Evropa nujno ustvariti nova delovna mesta, tudi v zdravstvenem sektorju, kjer je EU vodilna s cepivi proti COVID-19. Zavzel se je za program za izredne razmere na področju transporta, mobilnosti in v digitalnem sektorju med EU in ZDA kot tudi za načrt za zmanjšanje birokracije. Evropsko obrambo bi bilo treba okrepiti s silami za hitro posredovanje, Europol pa preoblikovati v evropski FBI.


Iratxe GARCÍA (S&D, Španija) je pozitivno ocenila boj EU proti pandemiji in njenim posledicam, saj je: „cepljenih 70 % prebivalstva, prosto gibanje je ponovno realnost in se sredstva NextGenerationEU že razdeljujejo.“ Prehod na zeleno gospodarstvo je prav tako na pravi poti, pri čemer pa dodala, da še „nismo storili dovolj, da bi zagotovili blaginjo državljanov“, saj je kriza poglobila neenakosti in prizadela najranljivejše.


Dacian CIOLOS (Renew, Romunija) je menil, da se Komisija prepogosto diplomatsko dogovarja s Svetom, namesto da bi sodelovala pri oblikovanju politik s Parlamentom. Poudaril je, da so evropske vrednote temelj skupne Unije, in pozval Komisijo, naj začne uporabljati še nikoli uporabljen proračunski mehanizem EU za zaščito pravne države, ki je stopil v veljavo že skoraj pred enim letom, in se tako preneha financirati neliberalna gibanja v številnih delih Evrope, kjer se spodkopava neodvisnost sodstva, se dogajajo umori novinarjev in diskriminirajo manjšine.


Philippe LAMBERTS (Zeleni, Belgija) je zahteval ambicioznejše podnebne cilje: „Hitreje, višje, močneje: skrajni čas je, da se olimpijski cilji uporabijo za naša prizadevanja za rešitev planeta“. Pozval je tudi k spremembam v fiskalnem in socialnih sistemih, da bi vsem zagotovili dostojno življenje. V zvezi z zunanjo politiko je Lamberts opozoril, da lahko EU samo z delitvijo suverenosti postane „težkokategornica “ na svetovnem prizorišču in menil, da „Evropa kot trdnjava” nikoli ne bo spoštovan geopolitični akter“. Na koncu je obžaloval, da je glavna skrb v držav članicah v zvezi z Afganistanom, kako preprečiti prihod Afganistancev v Evropo.


Jörg MEUTHEN (ID, Nemčija) je menil, da državljani ne potrebujejo leporečenja, temveč „želijo, da se jih pusti pri miru”. Bil je kritičen do načrtov Komisije za „ogromne izdatke“ namenjene za zeleni dogovor, sklad za okrevanje ter za ukrepe „Pripravljeni na 55“, ki jih bodo na koncu plačali državljani. Opozoril je na vse večjo birokracijo in obžaloval prehod na zeleno energijo ter se zavzel za večjo uporabo jedrske energije.


Raffaele FITTO (ECR, IT) je opozoril, da „samo sredstva NextGenerationEU ne zadostujejo“, in zahteval reformo Pakta stabilnosti. Pozval je tudi k spremembi pravil o državnih pomočeh in k bolj avtonomni trgovinski politiki. Dodal je, da okoljskega prehoda ni mogoče obravnavati brez upoštevanja dogajanja v svetu in zlasti vpliva na naš proizvodni sistem," je dodal. Na področju pravne države in Poljske je Fitto obsodil „politično vsiljevanje večine, ki ne spoštuje pristojnosti posameznih držav“.


Po besedah Martina SCHIRDEWANA (Levica, Nemčija) se je Ursula von der Leyen pohvalila, čeprav ne ponuja odgovorov na probleme, ki nas pestijo danes. Zahteval je odpravo patentnega varstva za cepiva in obžaloval, da je 10 najbogatejših milijarderjev v Evropi med pandemijo še povečalo svoje bogastvo, medtem ko eden od petih otrok v EU odrašča v revščini ali mu grozi revščina.