Podnebne spremembe: povečajmo globalne ambicije za odločne rezultate na konferenci COP26 

Sporočilo za javnost 
 
 
  • Vse države skupine G20 bi morale biti do leta 2050 podnebno nevtralne 
  • Najmanj 100 milijard dolarjev za podnebno financiranje na leto za države v razvoju 
  • Za pospešitev podnebnih ukrepov je potreben petletni časovni okvir  
Poslanke in poslanci poudarjajo, da je treba na konferenci COP26 v Glasgowu nujno pospešiti sprejem podnebnih ukrepov. ©UKCOP26.ORG  

Parlament se zavzema za pospešeno ukrepanje na področju podnebnih sprememb po vsem svetu in za to, da bi EU ostala vodilna v svetu v boju proti podnebnim spremembam.

Parlament je sprejel stališče o konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah COP26 v Glasgowu, ki bo potekala od 31. oktobra do 12. novembra, s 527 glasovi za, 134 glasovi proti in 35 vzdržanimi glasovi.


Poslanke in poslanci so v resoluciji izrazili zaskrbljenost, da bodo nacionalni cilji, napovedani leta 2015 v Parizu, do leta 2100 povzročili segrevanje precej nad tremi stopinjami v primerjavi s predindustrijsko ravnjo. Menijo, da mora EU ostati vodilna v svetu v boju proti podnebnim spremembam in da si bodo prizadevali zagotoviti, da bo podnebni sveženj Unije „Pripravljeni na 55 do 2030“ v celoti skladen s Pariškim sporazumom.


Da bi pospešili podnebne ukrepe, želijo, da bi EU sedanji 10-letni načrt nadomestila s petletnim časovnim okvirom za vse države. Prav tako manijo, da bi bilo treba do leta 2025 postopno odpraviti vse neposredne in posredne subvencije za fosilna goriva v EU ter vse druge države pozivajo, da sprejmejo podobne ukrepe.


Poslanke in poslanci opozarjajo, da ima biotska raznovrstnost ključno vlogo v boju proti globalnemu segrevanju in prilagajanju nanj ter da so koristne tiste naravne rešitve, ki vključujejo zaščito, obnovo in trajnostno upravljanje občutljivih ekosistemov.


G20 mora prevzeti vodilno vlogo


Po mnenju poslank in poslancev Evropskega parlamenta bi morale vse države skupine G20 prevzeti pobudo v svetovnem merilu in se zavezati, da bodo najpozneje do leta 2050 dosegle podnebno nevtralnost. Evropski parlament poziva Komisijo, naj ustanovi mednarodno podnebno skupino, skupaj z drugimi večjimi onesnaževalci s toplogrednimi plini, ki bo določila skupne ter ambiciozne svetovne standarde, vključno s skupnim mehanizmom za ogljično prilagoditev na mejah.


Poslanke in poslanci tudi pozdravljajo vrnitev ZDA k Pariškemu sporazumu in zavezo predsednika Bidena, da bodo ZDA do leta 2030 zmanjšale izpuste toplogrednih plinov za polovico v primerjavi z letom 2005. Poslanke in poslanci pričakujejo konkretne ukrepe in financiranje za uresničitev tega cilja.


Čeprav poslanke in poslanci priznavajo pripravljenost Kitajske, da postane konstruktivna partnerica v svetovnih pogajanjih o podnebju, pa so zaskrbljeni zaradi odvisnosti države od premoga. Poudarjajo stališče, da bi morala Kitajska povečati svoje ambicije in da bi morali njeni podnebni cilji zajemati vse izpuste toplogrednih plinov in ne le ogljikovega dioksida.



Več financiranja za podnebne ukrepe v državah v razvoju


Evropski parlament meni, da morajo razvite države izpolniti obljubo, da bodo za države v razvoju letno zbrale vsaj 100 milijard dolarjev za financiranje podnebnih ukrepov. Ta znesek pa se bo še povečal od leta 2025 dalje, ko naj bi tudi gospodarstva v razvoju začela prispevati. Dogovoriti bi se bilo treba o pravičnem prispevku vsake razvite države k finančnemu načrtu. Prav tako želijo zagotoviti, da lahko vse države v razvoju kljub omejitvam zaradi COVID-19 sodelujejo na konferenci COP26.


Naslednji koraki


Delegacija Evropskega parlamenta pod vodstvom Pascala Canfina (Renew, Francija) bo od 8. do 13. novembra v Glasgowu.


Ozadje


Parlament je 28. novembra 2019 razglasil izredne podnebne razmere in si prizadeva za ambicioznejšo zakonodajo EU na področju podnebja in biotske raznovrstnosti. Junija 2021 je Parlament sprejel evropska podnebna pravila. S tem je bila politična zaveza o evropskem zelenem dogovoru glede podnebne nevtralnosti EU do leta 2050 bila preoblikovana v zavezujočo obveznost za EU in države članice. Prav tako so se povečali cilji EU glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 s 40 % na vsaj 55 % v primerjavi z ravnjo iz leta 1990. Komisija je julija 2021 predstavila sveženj „Pripravljeni na 55 do 2030“ za izpolnitev ambicioznejših ciljev EU do leta 2030.