Potrebna so pravila EU proti nepoštenim tožbam proti kritičnim glasovom 

Sporočilo za javnost 
Plenarno zasedanje 
 
 
  • Strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti spodkopavajo vrednote EU in pravosodni sistem EU 
  • Predlogi za zgodnjo zavrnitev omenjenih tožb, sankcije za tožnike in za podporo žrtvam 
  • Zaskrbljenost, da se strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti financirajo iz državnih proračunov 
Proti Daphne Caruana Galizia je bilo vloženih 47 tožb, ki jih je njena družina nasledila po njenih smrti. ©AFP  

Parlament poziva k novim pravilom EU, da se zajezijo zlonamerni sodni postopki, katerih namen je ustrahovati in utišati kritične glasove.

Parlament poziva k novim pravilom EU, da se zajezijo zlonamerni sodni postopki, katerih namen je ustrahovati in utišati kritične glasove.


Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta so v poročilu, sprejetem s 400 glasovi za, 48 glasovi proti in 75 vzdržanimi glasovi, predlagali vrsto ukrepov za boj proti grožnji, ki jo strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti predstavljajo za novinarje, nevladne organizacije in civilno družbo v Evropi. Omenjene tožbe so neutemeljeni sodni postopki, ki temeljijo na pretiranih in pogosto neprimernih zahtevkih, njihov cilj pa je ustrahovati in strokovno diskreditirati njihove tarče, njihov glavni cilj pa je njihovo izsiljevanje in utišanje.


Poslanke in poslance skrbi učinek teh tožb na vrednote EU, notranji trg in pravosodni sistem EU. Besedilo poudarja, da med tožniki in obdolženci pogosto vlada neravnovesje moči in sredstev, kar spodkopava pravico do poštenega sojenja. Poslanke in poslance zlasti skrbi, da se strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti financirajo iz državnih proračunov in da se te tožbe v kombinaciji z drugimi državnimi ukrepi uporabljajo proti neodvisnim medijskim hišam, novinarstvu in civilni družbi.


Ukrepi za zaščito žrtev in kaznovanje tistih, ki te tožbe zlorabljajo

Parlament obžaluje, da doslej še nobena država članica ni sprejela ciljno usmerjene zakonodaje proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti. Zato poziva Komisijo, naj predloži sveženj ukrepov, vključno z zakonodajo.


Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta menijo, da bi morali ti ukrepi vključevati:


  • direktivo EU proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti, s katero bodo določeni minimalni standardi, ki bi morali zaščititi žrtve, hkrati pa preprečevati in sankcionirati zlorabe ukrepov proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti;
  • ambiciozen pravni okvir v prihodnjem aktu o svobodi medijev;
  • preprečevanje izbiranja najugodnejše države za vložitev tožbe zaradi obrekovanja oziroma izbiranja najugodnejšega sodišča – kadar se tožniki odločijo vložiti tožbo v državi članici z ugodnejšo zakonodajo – z enotnimi in predvidljivimi pravili o obrekovanju ter z določitvijo, da bi morala o zadevah odločati sodišča v kraju običajnega prebivališča obdolženca;
  • pravila o zgodnji zavrnitvi s strani sodišč, da bo mogoče nepoštene tožbe na podlagi objektivnih meril hitro ustaviti; tožniku bi morale biti naložene sankcije, če ne bi mogel obrazložiti, zakaj njegovo ravnanje ni bilo zloraba;
  • zaščitne ukrepe proti kombiniranim strateškim tožbam, tj. tistim, ki združujejo obtožbe o kazenski in civilni odgovornosti, ter ukrepe za zagotovitev, da obrekovanja ni mogoče uporabiti za strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti; ter
  • sklad EU za zagotavljanje podpore žrtvam strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti in njihovim družinam kot tudi ustrezno usposabljanje sodnikov in odvetnikov.

Izjavi


Soporočevalec Tiemo Wölken (S & D, Nemčija) je dejal: „Ne moremo samo stati ob strani in gledati kako so pravna država, svoboda izražanja, obveščanja in združevanja vse bolj ogroženi. Naša dolžnost je zaščititi novinarje, nevladne organizacije in organizacije civilne družbe, ki poročajo o zadevah javnega interesa. Naša sodišča nikoli ne smejo biti igrišče bogatih in močnih posameznikov, podjetij ali politikov niti preobremenjena ali zlorabljena za osebno korist.“


Soporočevalka Roberta Metsola (EPP, Malta) je dejala: „To poročilo naj služi kot načrt za zaščito novinarjev, zaščito tistih, ki iščejo resnico, zaščito svobode izražanja in spoštovanje naše pravice do obveščenosti. To medstrankarsko, medodborsko poročilo je prelomen trenutek za novinarstvo v boju proti zlorabam tožb. Naše današnje sporočilo je, da ne sme biti prostora za zlorabo sodnih sistemov.”


Naslednji koraki


Evropska komisija je 4. oktobra začela javno posvetovanje glede bodoče pobude za boj proti SLAPP tožbam zoper novinarje in zagovornike človekovih pravic. Komisija naj bi predvidoma leta 2022 predstavila evropski akt o svobodi medijev, ki naj bi zaščitil neodvisnost in pluralnost medijev.