Eurobarometer: pandemija covida-19 je imela hude posledice za ženske 

Sporočilo za javnost 
 
 
  • 77 % žensk v EU meni, da je pandemija v njihovi državi povzročila porast fizičnega in čustvenega nasilja nad ženskami. Rezultati se gibljejo med 93 % žensk v Grčiji in 47 % na Madžarskem. 
  • 38 % žensk pravi, da je pandemija negativno vplivala na njihov dohodek, 44 % jih trdi, da je imela negativen vpliv na njihovo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, 21 % pa, da je negativno vplivala na delež časa za plačano delo. 
  • Na duševno zdravje žensk so močno vplivali varnostni ukrepi, kot so omejitev gibanja in policijska ura (41 % na ravni Evropske unije) ter omejitev zbiranja ljudi (38 %). 

Ženske od Evropskega parlamenta zahtevajo, naj se bori proti trgovini z ljudmi in spolnemu izkoriščanju, psihičnemu in fizičnemu nasilju nad ženskami in razliki med plačami moških in žensk

Evropski parlament je ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk, naročil raziskavo, v kateri so evropske ženske ocenile vpliv pandemije na različna področja njihovega življenja.


Rezultati raziskave kažejo, da je pandemija močno vplivala na njihovo zasebno in poklicno življenje, povzročila pa je tudi porast nasilja nad ženskami.

Nasilje

Tri četrtine (77 %) žensk v EU meni, da je pandemija covida-19 v njihovi državi povzročila porast fizičnega in čustvenega nasilja nad ženskami. V vseh državah, razen na Finskem in Madžarskem, tako meni več kot polovica žensk, v Grčiji in na Portugalskem pa celo 93 % oziroma 90 % žensk. V Sloveniji je kar 83% vprašanih žensk menilo, da se je fizično in čustveno nasilje nad ženskami v času pandemije povečalo.


Ženske so navedle več ključnih ukrepov za spoprijemanje z nasiljem nad ženskami: poenostavitev postopka za prijavo nasilja nad ženskami, tudi pri policiji (58 %), več možnosti za pomoč ženskam, na primer dežurne klicne številke (40 %), izboljšanje ozaveščenosti in usposabljanja policije in sodstva o tej problematiki (40 %), izboljšanje finančne neodvisnosti žensk (38 %).

Gospodarske in finančne posledice


38 % vprašanih je dejalo, da je imela pandemija negativen vpliv na njihov osebni dohodek. Rezultati se gibljejo od 60 % v Grčiji do 19 % na Danskem, v Sloveniji je tako menilo 46% anketirank. Pandemija je negativno vplivala tudi na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja žensk (44 % vprašanih). Tako je odgovorila več kot polovica žensk na Cipru (68%), v Grčiji (59%), na Malti (58%), v Luksemburgu (56%), Italiji (52%), na Portugalskem (52%) in Madžarskem (51%). Delež v Sloveniji je znašal 47%.


21 % žensk v EU in 23% v Sloveniji pa razmišlja, da bi trajno zmanjšale časovni obseg, ki ga namenijo plačanemu delu, ali pa so to že storile.



Duševno zdravje


Že od začetka pandemije so ženske tiste, ki najbolj pogrešajo prijatelje in družino (EU27: 44 %, v Sloveniji 48 %), so zaskrbljene in pod stresom (EU27: 37 %, v Sloveniji 32 %) ter jih na splošno skrbi njihova prihodnost (EU27: 33 %, v Sloveniji 36 %).


Večina žensk meni, da so ukrepi, ki naj bi ustavili širjenje virusa, močno vplivali na njihovo duševno zdravje.


Na nekatere družbene skupine so imeli večji vpliv kot na druge, odvisno od vrste ukrepa: približno polovica žensk z otroki, mlajšimi od 15 let, je dejala, da so imela zaprtja šol in vrtcev hude posledice za njihovo duševno zdravje.


Kaj lahko ženske pričakujejo od Evropskega parlamenta?


Ženske v Evropski uniji menijo, da bi se moral Evropski parlament osredotočiti zlasti na naslednja področja: trgovino z ženskami in otroki in njihovo spolno izkoriščanje (47 %, v Sloveniji 46 %), psihično in fizično nasilje nad ženskami (EU27 in v Sloveniji 47 %), razliko med plačami moških in žensk ter posledice za poklicni razvoj (EU27: 41 %, v Sloveniji 39 %), večje težave, ki jih imajo ženske pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja (EU27: 31 %, v Sloveniji 28 %) ter na zaščito žensk in deklet iz ranljivih skupin (EU27:30 %, v Sloveniji 29 %).

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je ob objavi rezultatov raziskave dejala:

“Pandemija covida-19 je najbolj prizadela ženske. Prizadete so bile mentalno in finančno. To moramo ustaviti. Evropski parlament bo ukrepal.“

Predsednik odbora za pravice žensk Robert Biedrón: je dejal:

“Rezultati raziskave Eurobarometer potrjujejo to, kar že vemo: pandemija covida-19 je nesorazmerno bolj prizadela ženske in dekleta v številnih pogledih. Od naraščanja nasilja do večjega bremena pri oskrbi, gospodarskih dejavnikov v sektorjih, kjer so večinoma zaposlene ženske do negotovosti glede pogodb o zaposlitvi. Toda krize predstavljajo tudi priložnost: možnost, da na novo zgradimo bolje. Okrevanje mora zato ženske postaviti v osrčje rešitev, kar bomo omogočili tudi z našim delom."


Ozadje

Evropski parlament je ob mednarodnem dnevu žensk naročil posebno raziskavo, v kateri so sodelovale ženske iz Evrope. Z njo je želel v času covida-19 bolje spoznati poglede žensk različnih generacij, ki prihajajo iz različnih držav in socialno-demografskih ozadij.


Raziskavo Flash Eurobarometer je med 25. januarjem in 3. februarjem 2022 izvedel inštitut Ipsos. Potekala je v vseh 27 državah članicah, v okviru raziskave pa je bilo opravljenih 26.741 razgovorov.


Rezultati na ravni Evropske unije se točkujejo glede na število prebivalcev posamezne države.


Celotno poročilo s podatki bo na voljo na tej povezavi.

Kontakti: 

 

Več 

 

Podatki o proizvodu 

REF.:  20220223IPR23904