Pravica do popravila: poslanci želijo bolj trajnostne in lažje popravljive izdelke 

Sporočilo za javnost 
 
 
  • 77% državljanov EU bi raje popravilo napravo kot kupilo novo 
  • Potrošniki morajo imeti možnost izbrati dolgotrajnejše in popravljive izdelke  
  • Zastarelost je treba opredeliti kot nepošteno poslovno prakso  
  • Zakonodajni predlog o pravici do popravila je ključna pobuda EU v letošnjem letu  

Nova “pravica do popravila” mora zajemati zasnovo dolgotrajnih izdelkov, ki jih je mogoče popraviti, označevanje za boljše obveščanje potrošnikov in razširitev pravic jamstva.

Parlament je v četrtek s 509 glasovi za, 3 proti in 13 vzdržanimi glasovi sprejel zahteve glede zakonodajnega predloga o pravici do popravila, ki ga bo v nadaljevanju letošnjega leta predstavila Evropska komisija.


Poslanke in poslanci se strinjajo, da mora učinkovita pravica do popravila obravnavati življenjski cikel izdelka in upoštevati zasnovo izdelka, etično proizvodnjo, standardizacijo ter informacije za potrošnike vključno z označbo popravljivosti izdelka. Zagotavljati mora tudi učinkovitejšo uporabo virov, zmanjševanje odpadkov ter spodbujati k razširjeni rabi izdelkov.


Trajnostni izdelki, ki jih je mogoče popraviti


Poslanke in poslanci želijo, da bi bili izdelki zasnovani tako, da bi bilo obdobje njihove uporabe čim daljše, da bi jih bilo mogoče varno popraviti ter da bi bilo lahko odstraniti njihove posamezne dele. Verjamejo, da mora ustrezna “pravica do popravila” izvajalcem popravil in potrošnikom omogočiti brezplačen dostop do informacij glede popravila in vzdrževanja.


Glede elektronskih naprav poslanke in poslanci menijo, da morajo biti posodobitve programske opreme reverzibilne in ne smejo povzročiti zmanjšane zmogljivosti denimo pametnih telefonov. Na voljo morajo biti za minimalno časovno obdobje, potrošniki pa morajo biti o posodobitvah, ki so na voljo, obveščeni ob nakupu.


Prakse, ki neupravičeno omejujejo pravico do popravila ali vodijo v zastarelost izdelka, bi se lahko štele kot “nepoštene poslovne prakse” in bi bile z zakonodajo na ravni EU prepovedane.


Kaj bi morala vključevati zakonodaja o “pravici do popravila”?


Poslanke in poslanci prav tako zahtevajo:


  • spodbude za potrošnike, da bi se ti pogosteje odločali za popravilo namesto nakupa novega izdelka, kot sta na primer podaljšana garancijska doba ali možnost uporabe nadomestne naprave v času popravila izdelka;

  • usklajena pravila za obveščanje potrošnikov na prodajnih mestih vključno z , “ocenami popravil”, predvideno življenjsko dobo, rezervnimi deli, storitvami za popravilo ter razpoložljivostjo posodobitev programske opreme;

  • morebitno pametno označevanje denimo s QR kodami ali z digitalnim potnim listom;

  • morebiten skupen mehanizem odgovornosti za proizvajalce in prodajalce v primeru neskladnosti izdelkov;

  • zahteve glede trajnosti in popravila bi morale biti vključene v prihodnjo direktivo o ekodizajnu.



Ozadje


Parlament si že več kot desetletje prizadeva za izboljšanje pravice potrošnikov do popravila. Sprejel je dve resoluciji s številnimi konkretnimi predlogi, s katerimi bi popravilo postalo sistematično, stroškovno učinkovito in privlačno. Pravica do popravila je po mnenju poslank in poslancev ključen korak za uresničitev načrtov krožnega gospodarstva v okviru Evropskega zelenega dogovora. Komisija je napovedala, da bo predlog sprememb direktive o prodaji izdelkov predstavila v tretjem četrtletju letošnjega leta. Takrat naj bi objavila tudi ločen zakonodajni predlogo o pravici do popravila.


Po podatkih javnomnenjske raziskave Eurobarometer 79% državljank in državljanov EU meni, da bi morali proizvajalci omogočiti lažja popravila digitalnih naprav oziroma zamenjavo njihovih posameznih delov, 77% vprašanih pa je odgovorilo, da bi raje sami popravili svoje naprave kot kupili nove. Elektronski odpadki so najhitreje rastoča vrsta odpadkov na svetu, saj naj bi jih leta 2019 ustvarili več kot 53 milijonov ton.