Poslanci pozivajo k znatnemu povečanju vojaške pomoči Ukrajini 

Sporočilo za javnost 
 
 
  • Lažni referendumi so nelegitimni in neveljavni 
  • Ruske grožnje z uporabo jedrskega orožja EU ne bodo odvrnile od nadaljnje pomoči Ukrajini 
  • Poziv k ustanovitvi ad hoc mednarodnega sodišča za kaznivo dejanje agresije proti Ukrajini 
  • Incident na plinovodu Severni tok kaže, da evropska kritična infrastruktura potrebuje več zaščite 
Poslanke in poslanci pozivajo mednarodno skupnost, naj obsodi poskus Rusije, da bi s silo prisvojila ozemlje ©Juan Barreto/AFP  

Poslanke in poslanci pozivajo vse države in mednarodne organizacije, naj nedvoumno obsodijo lažne referendume v Ukrajini in poskus Rusije, da si s silo pridobi ozemlje.

V resoluciji, ki je bila sprejeta v četrtek, poslanke in poslanci menijo, da so rezultati lažnih referendumov, ki so bili izvedeni pod prisilo za priključitev pokrajin Doneck, Herson, Lugansk in Zaporožje, neligitimni in neveljavni in pozivajo države članice, naj sprejmejo dodatne sankcije.


Povečanje vojaške pomoči Ukrajini


Evropske poslanke in poslanci pozivajo države članice EU in druge države, ki podpirajo Ukrajino, naj močno povečajo svojo vojaško pomoč, zlasti na področjih, ki jih zahteva ukrajinska vlada. Države članice, ki oklevajo, bi morale zagotoviti svoj delež potrebne vojaške pomoči, kar bo pripomoglo k skrajšanju vojne.


Nedavne ruske grožnje z uporabo jedrskega orožja so neodgovorne in nevarne, opozarjajo poslanke in poslanci Evropskega parlamenta. Države članice in mednarodne partnerje pozivajo, naj pripravijo hiter in odločen odziv, če bi Rusija izvedla jedrski napad na Ukrajino. Vsak poskus Rusije, da napade na zasedena ozemlja predstavi kot napad na samo Rusijo in jih upraviči kot razlog za jedrski napad, je nezakonit in brez podlage ter EU ne bo odvrnil od nadaljnje pomoči Ukrajini pri samoobrambi.


Poslanke in poslanci obsojajo vojaško mobilizacijo v Rusiji in ukrepe, ki prebivalce začasno zasedenih ozemelj Ukrajine silijo, da služijo v ruskih oboroženih ali pomožnih silah. Gre za dejanje, ki ga četrta ženevska konvencija prepoveduje. Da bi ohranili stabilnost na Južnem Kavkazu in v Srednji Aziji, poslanke in poslanci pozivajo tudi k večji podpori državam v regiji, v katere je prispelo večje število ruskih državljanov, zlasti Gruziji, Kazahstanu, Uzbekistanu, Armeniji in Kirgizistanu.


Večja zaščita evropske kritične infrastrukture


V zvezi z eksplozijami na plinovodih Severni tok poslanke in poslanci menijo, da „te niso bile naključje in da je vse več ugibanj, da je šlo za načrtovano in namerno dejanje državnega akterja“. Kar kaže na to, kako nevarna je bila naraščajoča odvisnost od ruskih fosilnih goriv in da je uporaba energije kot orožja eskalirala na višjo raven. Resolucija poziva države članice, naj zaščito evropske kritične infrastrukture obravnavajo kot prednostno nalogo, povečajo njeno odpornost na zunanje napade ter dodatno podprejo odpornost vzhodnoevropskih in zahodnobalkanskih partneric.



Poslanke in poslanci tudi pozivajo k ustanovitvi ad hoc mednarodnega sodišča za zločin agresije proti Ukrajini, pred katerimi bi sodno preganjali „Putina ter vse ruske civilne in vojaške uradnike in njihove zaveznike, odgovorne za načrtovanje, začetek in vodenje vojne v Ukrajini.“


Resolucija je bila sprejeta s 504 glasovi za, 26 proti in 36 vzdržanimi glasovi.