Akt o svobodi medijev: nov zakon za zaščito novinarjev in svobode medijev v Evropski uniji 

V skladu z novim zakonom, ki je bil sprejet z 464 glasovi za, 92 proti in 65 vzdržanimi glasovi, bodo morale države članice zaščititi svobodo medijev, prepovedane pa bodo tudi vse oblike poseganj v uredniške odločitve.

Zaščita novinarskega dela

Prepovedani bodo pritiski oblasti na novinarje in urednike, naj razkrijejo svoje vire, na primer s pridržanji, sankcijami ali preiskavami pisarn. Na njihove elektronske naprave tudi ne bodo smeli namestiti vsiljive programske opreme za nadzor.

Poslanke in poslanci so v zakonodajo vključili obsežna varovala, ki uporabo vohunske programske opreme dopuščajo le v posameznih primerih, njeno uporabo pa mora odobriti sodni organ za preiskavo hudih kaznivih dejanj, ki se kaznujejo z zaporno kaznijo. Tudi v teh primerih bodo morali biti subjekti obveščeni o nadzoru, imeli pa bodo možnost, da ga izpodbijajo na sodišču.

Uredniška neodvisnost javnih medijev

Preprečiti je treba, da bi bile javne medijske hiše tarča zlorab za politične namene, zato morajo biti njihovi vodje in člani upravnih odborov izbrani na podlagi preglednih in nediskriminatornih postopkov, in sicer za ustrezno časovno obdobje. Pred iztekom pogodbe jih ne bo mogoče odpustiti, razen če ne bodo več izpolnjevali strokovnih meril.

Postopki financiranja javnih medijev bodo morali biti pregledni in nepristranski, sredstva pa trajnostna in predvidljiva.

Preglednost lastništva

Poslanke in poslanci menijo, da mora javnost vedeti, kdo nadzoruje medije in kateri interesi morda vplivajo na poročanje. Vse medijske hiše in novičarski portali bodo morali ne glede na velikost v nacionalni zbirki podatkov objaviti informacije o svojih lastnikih, tudi če so neposredno ali posredno v lasti države.

Pravično dodeljevanje državnih oglaševalskih sredstev

Mediji bodo morali poročati tudi o prejemu državnih oglaševalskih sredstev in državne finančne podpore, tudi iz držav zunaj Evropske unije.

Javna sredstva za medije in spletne platforme se bodo morala razdeljevati v skladu z javnimi, sorazmernimi in nediskriminatornimi merili. Informacije o izdatkih za državno oglaševanje so javne, vključno s podatkom o skupnem letnem znesku in znesku na posamezno medijsko hišo.

Zaščita medijskih platform v Evropski uniji pred velikimi platformami

Poslanke in poslanci so v zakonodajo vključili mehanizem, ki zelo velikim spletnim platformam, kot so Facebook, X (nekdanji Twitter) in Instagram, preprečuje, da bi samovoljno omejevale ali brisale vsebine neodvisnih medijev. Platforme bodo morale najprej poskrbeti, da bodo neodvisne medije razlikovale od virov, ki niso neodvisni. Medije bodo morale obvestiti, da nameravajo izbrisati ali omejiti njihove vsebine, ti pa se bodo lahko na to odzvali v 24 urah. Platforme bodo lahko šele po prejemu odgovora (oziroma če odgovora ne bodo prejele) izbrisale ali omejile vsebine, če te še vedno ne bodo v skladu z njihovimi zahtevami.

Mediji bodo lahko vložili tožbo pri organu za zunajsodno reševanje sporov in zahtevali mnenje Evropskega odbora za medijske storitve, novega evropskega odbora nacionalnih regulativnih organov, ki bo oblikovan v okviru akta o svobodi medijev.

Izjavi

„Pomena pluralnosti medijev za delujočo demokracijo ni mogoče dovolj poudariti,“ je v plenarni razpravi dejala poročevalka Sabine Verheyen (EPP, Nemčija) . „Svoboda medijev je ogrožena po vsem svetu, tudi v Evropi: umor na Malti, grožnje svobodi tiska na Madžarskem in številni drugi primeri to jasno dokazujejo. Evropski akt o svobodi medijev je naš odgovor na to grožnjo in mejnik v evropski zakonodaji. Ceni in ščiti dvojno vlogo medijev kot podjetij in kot varuhov demokracije," je zaključila .

Poročevalka o mnenju odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, ki je odgovoren za varovala za zaščito novinarjev, Ramona Strugariu (Renew, Romunija) je dejala: "Novinarji imajo zdaj zaveznika, nabor orodij, ki jih ščiti, krepi njihovo neodvisnost in jim pomaga pri soočanju z izzivi, vmešavanjem in pritiski, s katerim so pogosto soočeni. na svojem delovnem mestu. Ta uredba je odgovor Orbánu, Ficu, Janši, Putinu in tistim, ki želijo medije spremeniti v lastna propagandna orodja ali širiti lažne novice in destabilizirati naše demokracije. Noben novinar se ne bi smel bati kakršnih koli pritiskov, ko opravlja svoje delo obveščanja državljanov".

Ozadje

S sprejetjem tega akta se Parlament odziva na pričakovanja državljanov do EU, kot so izražena v sklepih Konference o prihodnosti Evrope:

- uvesti zakonodajo, ki obravnava grožnje neodvisnosti medijev, in uveljaviti pravila EU o konkurenci v medijskem sektorju, da bi preprečili velike medijske monopole ter zagotovili medijski pluralizem in neodvisnost od neupravičenega političnega, korporativnega in/ali tujega vmešavanja (predlogi 27( 1), (2));

– boj proti dezinformacijam z zakonodajo in smernicami za spletne platforme in družbene medije (33(5));

- braniti in podpirati svobodne, pluralistične in neodvisne medije ter zagotoviti zaščito novinarjev (37(4)).