POROČILO o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Zaradi upoštevanja novih pobud Unije na področju davčne transparentnosti je bila Direktiva Sveta 2011/16/EU21 v zadnjih letih večkrat spremenjena. Te spremembe so uvedle predvsem obveznosti poročanja, nato pa še sporočanje drugim državam članicam, ki se nanaša na finančne račune, vnaprejšnja davčna stališča s čezmejnim učinkom in vnaprejšnje cenovne sporazume, poročila po posameznih državah in čezmejne aranžmaje, o katerih se poroča. Te spremembe so tako razširile obseg avtomatične izmenjave informacij. Davčni organi imajo zdaj na voljo širši nabor orodij za sodelovanje pri odkrivanju in odpravljanju davčnih goljufij, davčnih utaj in izogibanja davkom.

(1) Zaradi upoštevanja novih pobud Unije na področju davčne transparentnosti je bila Direktiva Sveta 2011/16/EU21 v zadnjih letih večkrat spremenjena. Te spremembe so uvedle predvsem obveznosti poročanja, nato pa še sporočanje drugim državam članicam, ki se nanaša na finančne račune, vnaprejšnja davčna stališča s čezmejnim učinkom in vnaprejšnje cenovne sporazume, poročila po posameznih državah in čezmejne aranžmaje, o katerih se poroča. Te spremembe so tako razširile obseg avtomatične izmenjave informacij. Davčni organi imajo zdaj na voljo širši nabor orodij za sodelovanje pri odkrivanju in odpravljanju davčnih goljufij, davčnih utaj in izogibanja davkom, da bi lahko zaščitili davčne prihodke in zagotovili pravično obdavčevanje.

_________________

_________________

21 Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1).

21 Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1a) Če želimo razširiti nabor orodij za sodelovanje, uresničiti digitalni prehod in okrepiti sodelovanje med nacionalnimi organi, potrebujemo kvalificirane človeške vire in ustrezna finančna sredstva. Zato je treba za predlagane spremembe zagotoviti ustrezno raven naložb, zlasti za prilagajanje informatike in digitalne infrastrukture ter za poklicno usposabljanje. Poleg tega bi bilo treba izboljšati zmogljivost držav članic za obdelavo vseh prejetih finančnih informacij ter v davčnih upravah povečati finančne in človeške vire ter vire IT.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Komisija je zadnja leta spremljala uporabo Direktive 2011/16/EU22 in leta 2019 dokončala njeno oceno. Na področju avtomatične izmenjave informacij je sicer prišlo do znatnih izboljšav, vendar je še vedno treba izboljšati obstoječe določbe, ki se nanašajo na vse oblike izmenjave informacij in upravnega sodelovanja.

(2) Komisija je zadnja leta spremljala uporabo Direktive 2011/16/EU in leta 2019 dokončala njeno oceno22. Na področju avtomatične izmenjave informacij je sicer prišlo do znatnih izboljšav, vendar je še vedno treba izboljšati obstoječe določbe, ki se nanašajo na vse oblike izmenjave informacij in upravnega sodelovanja. Da bi upoštevali spremembe na področju davčne transparentnosti, bo morda treba navedeno direktivo redno posodabljati.

_________________

_________________

22 Evropska komisija, Delovni dokument služb Komisije, Ocena Direktive Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS, SWD(2019) 328 final.

22 Evropska komisija, Delovni dokument služb Komisije, Ocena Direktive Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS, SWD(2019) 328 final.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) V skladu s členom 5 Direktive 2011/16/EU zaprošeni organ na zaprosilo organa prosilca temu sporoči vse informacije, s katerimi razpolaga ali ki jih pridobi na podlagi administrativne preiskave in ki naj bi bile pomembne za izvajanje in uveljavljanje nacionalne zakonodaje držav članic v zvezi z davki, ki spadajo na področje uporabe navedene direktive. Da bi zagotovili učinkovitost izmenjave informacij in preprečili neupravičene zavrnitve zaprosil ter zagotovili pravno jasnost in varnost za davčne uprave in davčne zavezance, bi moral biti jasno opredeljen standard verjetne primernosti. V zvezi s tem bi bilo treba tudi pojasniti, da se standard verjetne primernosti ne bi smel uporabljati za zaprosila za dodatne informacije po izmenjavi informacij v skladu s členom 8a Direktive 2011/16/EU glede vnaprejšnjega davčnega stališča s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnjega cenovnega sporazuma.

(3) V skladu s členom 5 Direktive 2011/16/EU zaprošeni organ na zaprosilo organa prosilca temu sporoči vse informacije, s katerimi razpolaga ali ki jih pridobi na podlagi administrativne preiskave in ki naj bi bile pomembne za izvajanje in uveljavljanje nacionalne zakonodaje držav članic v zvezi z davki, ki spadajo na področje uporabe navedene direktive. Da bi zagotovili učinkovitost izmenjave informacij in preprečili neupravičene zavrnitve zaprosil ter zagotovili pravno jasnost in varnost za davčne uprave in davčne zavezance, bi moral biti jasno opredeljen standard verjetne primernosti, in sicer v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije, v kateri je navedeno, da naj bi izraz „verjetna primernost“ zagotovil izmenjavo podatkov o davčnih zadevah v čim večjem obsegu. V zvezi s tem bi bilo treba tudi pojasniti, da se standard verjetne primernosti ne bi smel uporabljati za zaprosila za dodatne informacije po izmenjavi informacij v skladu s členom 8a Direktive 2011/16/EU glede vnaprejšnjega davčnega stališča s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnjega cenovnega sporazuma.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3a) Unija in države članice bi morale zagotoviti harmoniziran sistem kazni in sankcij po vsej Uniji, da upravljavci platform ne bi mogli izkoriščati vrzeli in razlik med davčnimi sistemi držav članic. V primeru kršitve pravil bi bilo treba razmisliti o finančnih kaznih in izključitvi iz javnih naročil. V skrajnih primerih in večkratnih kršitvah bi bilo treba omogočiti, da se upravljavcu platforme odvzame dovoljenje za poslovanje.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4a) Da bi bili davčni zavezanci pravilno in izčrpno obveščeni, bi morali pristojni organi držav članic razkriti, o katerih kategorijah dohodkov se informacije avtomatično izmenjujejo s pristojnimi organi drugih držav članic in tretjih držav ali jurisdikcij.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4b) Vse informacije o čezmejnih shemah, ki zadevajo tudi tretje države, je treba razkriti tudi davčnim organom v teh državah. Ta zahteva je še zlasti pomembna za države v razvoju, saj je njihov dostop do mednarodnih sistemov za izmenjavo davčnih informacij pogosto omejen.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6a) Ustrezna identifikacija davčnih zavezancev je ključnega pomena za uspešno izmenjavo informacij med nacionalnimi davčnimi organi. Kadar to zahteva Direktiva 2011/16/EU, bi morala biti identifikacijska številka davkoplačevalca (IŠD) vedno razpoložljiva, za to identifikacijo pa bi bilo najbolje uvesti evropsko identifikacijsko številko davkoplačevalca. S slednjo bi tretjim osebam omogočili hitro, preprosto in pravilno identifikacijo ter evidentiranje identifikacijske številke davčnega zavezanca v čezmejnih odnosih, uporabljala pa bi se tudi kot osnova za učinkovito avtomatično izmenjavo informacij med davčnimi upravami držav članic.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Davčne uprave od upravljavcev digitalnih platform pogosto zahtevajo informacije. Zaradi tega imajo upravljavci platform znatne upravne stroške in stroške izpolnjevanja obveznosti. Hkrati so nekatere države članice uvedle enostransko obveznost poročanja, kar ustvarja dodatno upravno breme za upravljavce platform, saj morajo izpolnjevati številne nacionalne standarde poročanja. Zato bi bilo bistveno, da bi se za notranji trg uporabljala standardizirana obveznost poročanja.

(7) Davčne uprave od upravljavcev digitalnih platform pogosto zahtevajo informacije. Zaradi tega imajo upravljavci platform znatne upravne stroške in stroške izpolnjevanja obveznosti. Hkrati so nekatere države članice uvedle enostransko obveznost poročanja, kar ustvarja dodatno upravno breme za upravljavce platform, saj morajo izpolnjevati številne nacionalne standarde poročanja. Zato bi bilo bistveno, da bi se za notranji trg uporabljala standardizirana obveznost poročanja. Ta standardizacija je bistvena, da bi dosegli tri glavne cilje: čim bolj zmanjšati stroške izpolnjevanja obveznosti za gospodarske subjekte, povečati učinkovitost nacionalnih organov in zmanjšati birokracijo za davkoplačevalce in davčne uprave.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7a) Digitalizacija gospodarstva je eden od temeljev prihodnje strategije Unije za gospodarstvo in rast. Unija bi morala biti privlačna za digitalna podjetja, zlasti za uresničevanje njihovega poslovnega, inovacijskega in zaposlitvenega potenciala. Vendar so digitalno blago in storitve običajno zelo mobilni in nematerialni, zato pri poslovanju z njimi lažje pride do praks agresivnega davčnega načrtovanja, saj številni poslovni modeli ne potrebujejo fizične infrastrukture za izvajanje transakcij s strankami in ustvarjanje dobička. Zato se postavlja vprašanje, ali so modeli Unije za davek od dohodkov pravnih oseb, ki so zasnovani za klasično gospodarstvo, še primerni, pa tudi, ali se lahko merila za vrednotenje in izračun še preobrazijo do te mere, da bodo ustrezna za poslovne dejavnosti 21. stoletja. Poleg tega so sedanje razmere take, da imajo spletni prodajalci in prodajalci, ki poslujejo prek platform, priložnost ustvarjati prihodke, o katerih poročajo pomanjkljivo, zato je zelo verjetno, da bodo premalo obdavčeni ali neobdavčeni.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Glede na digitalni značaj in prožnost digitalnih platform bi se morala obveznost poročanja razširiti na tiste upravljavce platform, ki opravljajo gospodarsko dejavnost v Uniji, vendar niso niti rezidenti za davčne namene, niti niso ustanovljeni ali se upravljajo, niti nimajo stalne poslovne enote v državi članici. To bi zagotovilo enake konkurenčne pogoje za platforme in preprečilo nelojalno konkurenco. Da bi to olajšali, bi bilo treba od tujih platform zahtevati registracijo in poročanje v eni sami državi članici za namene delovanja na notranjem trgu.

(13) Glede na digitalni značaj in prožnost digitalnih platform bi se morala obveznost poročanja razširiti na tiste upravljavce platform, ki opravljajo gospodarsko dejavnost v Uniji, vendar niso niti rezidenti za davčne namene, niti niso ustanovljeni ali se upravljajo, niti nimajo stalne poslovne enote v državi članici. To bi zagotovilo enake konkurenčne pogoje za platforme in preprečilo nelojalno konkurenco. Da bi to olajšali, bi bilo treba od tujih platform zahtevati registracijo in poročanje v eni sami državi članici za namene delovanja na notranjem trgu, pri čemer bi upoštevali lokacijo njihovega glavnega ali regionalnega sedeža, dejanski sedež upravljanja in znatni obseg gospodarske dejavnosti v tej izbrani državi članici.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14a) Glede na to, da vse bolj digitalizirano in globalizirano gospodarstvo razkriva zapletene pojave, ki prinašajo velike izzive, kot so kriptosredstva, je pomembno okrepiti sodelovanje med nacionalnimi davčnimi upravami na tem področju. Za boj proti davčnim utajam in spodbujanje pravične obdavčitve je treba jasno opredeliti kriptosredstva ter pri tem upoštevati potekajoče delo v okviru OECD in Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF). Projektna skupine za finančno ukrepanje je sprejela široko opredelitev virtualne valute in priporočila, naj se v obveznosti za preprečevanje pranja denarja/boj proti financiranju terorizma (AML/CFT) vključijo vse fizične ali pravne osebe, katerih dejavnosti vključujejo izmenjavo in prenos kriptosredstev ter uporabo in izvajanje finančnih storitev, povezanih s prvo ponudbo kovancev. Razmah kriptovalut je aktualno vprašanje, ki bi ga morali upoštevati pri vseh prizadevanjih za okrepitev upravnega sodelovanja na podlagi načel subsidiarnosti in sorazmernosti. Poleg tega je treba glede na tehnološki napredek na svetovni ravni vzpostaviti tudi napredne nadzorne mehanizme, ki bodo v tesnem stiku z ustreznimi organi za boj proti financiranju kaznivih dejanj.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Cilj preprečevanja davčnih utaj in izogibanja davkom bi se lahko zagotovil z zahtevo, da upravljavci digitalnih platform že v zgodnji fazi poročajo o dohodkih, zasluženih prek platform, preden nacionalni davčni organi izvedejo svoje letne davčne odmere. Da bi davčnim organom držav članic olajšali delo, bi bilo treba sporočene informacije izmenjati v enem mesecu po poročanju. Zaradi lažje avtomatične izmenjave informacij in učinkovitejše rabe virov bi morala izmenjava potekati elektronsko prek obstoječega skupnega komunikacijskega omrežja (v nadaljnjem besedilu: omrežje CCN), ki ga je razvila Unija.

(15) Cilj preprečevanja davčnih utaj in izogibanja davkom bi se lahko zagotovil z zahtevo, da upravljavci digitalnih platform že v zgodnji fazi poročajo o dohodkih, zasluženih prek platform, preden nacionalni davčni organi izvedejo svoje letne davčne odmere. Da bi davčnim organom držav članic olajšali delo, bi bilo treba sporočene informacije izmenjati brez nepotrebnega odlašanje in najpozneje v enem mesecu po poročanju. Zaradi lažje avtomatične izmenjave informacij in učinkovitejše rabe virov bi morala izmenjava potekati elektronsko prek obstoječega skupnega komunikacijskega omrežja (v nadaljnjem besedilu: omrežje CCN), ki ga je razvila Unija. Digitalna infrastruktura bi morala biti odporna in zagotavljati najvišji standard varnosti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15a) S to direktivo bi morali pristojnim organom zagotoviti dostop do podatkov o trajanju najemnih pogodb, kadar za kratkoročni najem nepremičnin veljajo časovne omejitve, da bi v Uniji olajšali izvajanje teh omejitev in nadzor nad zvišanjem najemnin.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15b) Posameznike, ki imajo dostop do občutljivih informacij upravljavcev platform in multinacionalnih podjetij v zvezi z davčnimi utajami in izogibanjem davkom, bi bilo treba spodbujati, da bi stopili v stik s pristojnimi organi in z njimi sodelovali po lastni presoji in ob spoštovanju javnega interesa, pri čemer bi jih bilo treba v celoti zaščititi.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Ocena Direktive 2011/16/EU, ki jo je opravila Komisija, je pokazala na potrebo po doslednem spremljanju učinkovitosti uporabe navedene direktive in nacionalnih določb za prenos, ki omogočajo to uporabo. Da bi Komisija še naprej pravilno spremljala in ocenjevala učinkovitost avtomatične izmenjave informacij v skladu z Direktivo 2011/16/EU, bi morale biti države članice dolžne Komisiji sporočati statistične podatke o takšnih izmenjavah informacij na letni ravni.

(16) Ocena Direktive 2011/16/EU, ki jo je opravila Komisija, je pokazala na potrebo po doslednem spremljanju učinkovitosti uporabe navedene direktive in nacionalnih določb za prenos, ki omogočajo to uporabo. Da bi Komisija še naprej pravilno spremljala in ocenjevala učinkovitost avtomatične izmenjave informacij v skladu z Direktivo 2011/16/EU, bi morale biti države članice dolžne Komisiji sporočati statistične podatke o tej izmenjavi na letni ravni. Komisiji bi morale vsako leto poročati tudi o ovirah za pravilno izvajanje navedene direktive.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16a) Komisija bi morala v dveh letih od začetka veljavnosti te direktive predložiti poročilo o izvajanju in učinkovitosti določb, ki jih ta direktiva uvaja v Direktivo 2011/16/EU, ter pripraviti posebne predloge za njeno izboljšanje, tudi zakonodajne. Poročilo bi morala objaviti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19) Večstranski nadzor, ki se izvaja s podporo programa Fiscalis 2020, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1286/2013 Evropskega parlamenta in Sveta5, je pokazal koristi usklajenega nadzora enega ali več davčnih zavezancev, ki so v skupnem ali dopolnilnem interesu dveh ali več davčnih uprav v Uniji. Ker ni izrecne pravne podlage za izvajanje skupnega davčnega nadzora, se takšni skupni ukrepi trenutno izvajajo na podlagi povezanih določb Direktive 2011/16/EU glede prisotnosti tujih uradnikov na ozemlju drugih držav članic in sočasnega nadzora. Vendar se je v številnih primerih izkazalo, da je ta praksa nezadostna ter ne zagotavlja pravne jasnosti in varnosti.

(19) Večstranski nadzor, ki se izvaja s podporo programa Fiscalis 2020, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1286/2013 Evropskega parlamenta in Sveta5, je pokazal koristi usklajenega nadzora enega ali več davčnih zavezancev, ki so v skupnem ali dopolnilnem interesu dveh ali več davčnih uprav v Uniji. Zato bi morali inšpekcije na kraju samem in skupni davčni nadzor vključiti v okvir Unije za sodelovanje med davčnimi upravami. Ker ni izrecne pravne podlage za izvajanje skupnega davčnega nadzora, se takšni skupni ukrepi trenutno izvajajo na podlagi povezanih določb Direktive 2011/16/EU glede prisotnosti tujih uradnikov na ozemlju drugih držav članic in sočasnega nadzora. Vendar se je v številnih primerih izkazalo, da je ta praksa nezadostna ter ne zagotavlja pravne jasnosti in varnosti. To pravno negotovost je treba zato odpraviti in za ta nadzor zagotoviti pravno podlago v okviru upravnega sodelovanja.

__________________

__________________

5 Uredba (EU) št. 1286/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi akcijskega programa za izboljšanje delovanja sistemov obdavčitve v Evropski uniji za obdobje 2014–2020 (Fiscalis 2020) in razveljavitvi Odločbe št. 1482/2007/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 25).

5 Uredba (EU) št. 1286/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi akcijskega programa za izboljšanje delovanja sistemov obdavčitve v Evropski uniji za obdobje 2014–2020 (Fiscalis 2020) in razveljavitvi Odločbe št. 1482/2007/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 25).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20) Države članice bi morale sprejeti jasen in učinkovit pravni okvir, da bi lahko njihovi davčni organi izvajali skupni davčni nadzor oseb, ki opravljajo čezmejne dejavnosti. Skupni davčni nadzor so administrativne preiskave, ki jih skupaj izvajajo pristojni organi dveh ali več držav članic, da bi preučili primer, povezan z eno ali več osebami, ki so v skupnem ali dopolnilnem interesu teh držav članic. Skupni davčni nadzor ima lahko pomembno vlogo pri prispevanju k boljšemu delovanju notranjega trga. Skupni davčni nadzor bi moral biti strukturiran tako, da bi davčnim zavezancem zagotovil pravno varnost z jasnimi postopkovnimi pravili, vključno z ublažitvijo tveganja dvojne obdavčitve.

(20) Države članice bi morale sprejeti jasen in učinkovit pravni okvir, da bi lahko njihovi davčni organi izvajali skupni davčni nadzor oseb, ki opravljajo čezmejne dejavnosti. Skupni davčni nadzor so administrativne preiskave, ki jih skupaj izvajajo pristojni organi dveh ali več držav članic, da bi preučili primer, povezan z eno ali več osebami, ki so v skupnem ali dopolnilnem interesu teh držav članic. Skupni davčni nadzor ima lahko pomembno vlogo pri prispevanju k boljšemu delovanju notranjega trga. Skupni davčni nadzor bi moral biti strukturiran tako, da bi davčnim zavezancem zagotovil pravno varnost z jasnimi postopkovnimi pravili, vključno z ublažitvijo tveganja dvojne obdavčitve. Poleg izvajanja zahtevanega pravnega okvira bi morale države članice poskrbeti, da bi bilo na operativni ravni skupne revizije lažje organizirati, in sicer zlasti s podpiranjem usposabljanja, med drugim tudi jezikovnega, za osebje, ki bo verjetno izvajalo skupne revizije. Opozoriti velja, da lahko finančno podporo v ta namen zagotovi program Fiscalis.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21) Za zagotovitev učinkovitosti postopka bi bilo treba odgovore na zaprosila za skupni davčni nadzor predložiti v določenem roku. Zavrnitve zaprosil bi morale biti ustrezno utemeljene. Postopkovne ureditve, ki se uporabljajo za skupni davčni nadzor, so ureditve države članice, v kateri se izvaja zadevni ukrep davčnega nadzora. Skladno s tem morajo sodelujoče države članice vzajemno priznavati dokaze, zbrane med skupnim davčnim nadzorom. Prav tako je pomembno, da se pristojni organi dogovorijo o dejstvih in okoliščinah zadeve ter si prizadevajo doseči dogovor o tem, kako razlagati davčni položaj revidiranih oseb. Da se zagotovi izvajanje rezultatov skupnega davčnega nadzora v sodelujočih državah članicah, bi moralo imeti končno poročilo enakovredno pravno vrednost kot ustrezni nacionalni instrumenti, ki se izdajo na podlagi davčnega nadzora v sodelujočih državah članicah. Države članice bi morale po potrebi zagotoviti pravni okvir za izvajanje ustrezne prilagoditve.

(21) Za zagotovitev učinkovitosti postopka bi bilo treba odgovore na zaprosila za skupni davčni nadzor predložiti v določenem roku. Zavrnitve zaprosil bi morale biti ustrezno utemeljene, dovoljene pa bi morale biti le na podlagi razlogov, določenih v tej direktivi, poleg tega bi moral imeti organ prosilec pravico do odgovora. Postopkovne ureditve, ki se uporabljajo za skupni davčni nadzor, so ureditve države članice, v kateri se izvaja zadevni ukrep davčnega nadzora. Skladno s tem morajo sodelujoče države članice vzajemno priznavati dokaze, zbrane med skupnim davčnim nadzorom. Prav tako je pomembno, da se pristojni organi dogovorijo o dejstvih in okoliščinah zadeve ter si prizadevajo doseči dogovor o tem, kako razlagati davčni položaj revidiranih oseb. Da se zagotovi izvajanje rezultatov skupnega davčnega nadzora v sodelujočih državah članicah, bi moralo imeti končno poročilo enakovredno pravno vrednost kot ustrezni nacionalni instrumenti, ki se izdajo na podlagi davčnega nadzora v sodelujočih državah članicah. Države članice bi morale po potrebi zagotoviti pravni okvir za izvajanje ustrezne prilagoditve.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24a) Prav tako je pomembno poudariti, da k učinkovitejšemu pobiranju davkov poleg izmenjave informacij med davčnimi organi prispeva tudi izmenjava primerov dobre prakse med njimi. V skladu s programom Fiscalis 2020 bi morale države članice izmenjavo primerov dobre prakse med davčnimi organi obravnavati prednostno.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26) Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja Direktive 2011/16/EU, zlasti za avtomatično izmenjavo informacij med davčnimi organi, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje standardnega obrazca z omejenim številom elementov, vključno z jezikovno ureditvijo. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta25.

(26) Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja Direktive 2011/16/EU, zlasti za avtomatično izmenjavo informacij med davčnimi organi, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje standardnega obrazca z omejenim številom elementov, vključno z jezikovno ureditvijo. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta25. Komisija sme pri pripravi poročil in dokumentov uporabiti informacije, izmenjane v anonimizirani obliki, ter tako upošteva pravico davkoplačevalcev do zaupnosti in ravna v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije.

_________________

_________________

25 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

25 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16 februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26a) Vsaka obdelava osebnih podatkov, ki se izvede v okviru Direktive 2011/16/EU, bi morala biti še naprej skladna z Uredbo (EU) 2016/679 in Uredbo (EU) 2018/1725. Izključni cilj obdelave podatkov, določene v Direktivi 2011/16/EU, je javni interes na področju obdavčevanja, ki je boj proti davčnim goljufijam, izogibanju davkom in davčnim utajam, zaščita davčnih prihodkov in spodbujanje pravične obdavčitve, kar povečuje možnosti za socialno, politično in gospodarsko vključevanje v državah članicah. Zato bi bilo treba v Direktivi 2011/16/EU posodobiti sklice na ustrezno pravo Unije o varstvu podatkov in jih dopolniti s pravili, zajetimi v tej direktivi.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) v členu 8(1) ter členih 8a, 8aa, 8ab in 8ac, sistematično sporočanje vnaprej opredeljenih informacij drugi državi članici brez predhodnega zaprosila in v vnaprej določenih rednih časovnih presledkih.

(a) v členu 8(1) ter členih 8a, 8aa, 8ab in 8ac, sistematično sporočanje vnaprej opredeljenih in novih informacij drugi državi članici brez predhodnega zaprosila in v vnaprej določenih rednih časovnih presledkih.

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

(1a) v členu 3 se točka 14 spremeni:

14. „vnaprejšnje davčno stališče s čezmejnim učinkom“ pomeni vsak dogovor, sporočilo ali vsak drug instrument ali ukrep s podobnim učinkom, tudi tak, ki se izda, spremeni ali obnovi v okviru davčnega nadzora, pri čemer so izpolnjeni naslednji pogoji:

„14. „vnaprejšnje davčno stališče s čezmejnim učinkom“ pomeni vsak dogovor, sporočilo ali vsak drug instrument ali ukrep s podobnim učinkom, tudi tak, ki se izda, spremeni ali obnovi v okviru davčnega nadzora, in ne glede na njegovo formalno oz. neformalno in pravno zavezujočo oz. nezavezujočo naravo, pri čemer so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) izda, spremeni ali obnovi ga vlada ali davčni organ države članice ali ozemeljske ali upravne podenote države članice, tudi lokalni organi, ali pa je to storjeno v njihovem imenu, ne glede na to, ali se dejansko uporablja ali ne;

(a) izda, spremeni ali obnovi ga vlada ali davčni organ države članice ali ozemeljske ali upravne podenote države članice, tudi lokalni organi, ali pa je to storjeno v njihovem imenu, ne glede na to, ali se dejansko uporablja ali ne;

(b) izda, spremeni ali obnovi se za določeno osebo ali skupino oseb, ki ima pravico, da se nanj sklicuje;

(b) izda, spremeni ali obnovi se za določeno osebo ali skupino oseb, ki ima pravico, da se nanj sklicuje;

(c) zadeva razlago ali uporabo pravne ali upravne določbe, ki se nanaša na uporabo ali izvrševanje nacionalne davčne zakonodaje s strani države članice ali njenih ozemeljskih ali upravnih podenot, tudi lokalnih organov;

(c) zadeva razlago ali uporabo pravne ali upravne določbe, ki se nanaša na uporabo ali izvrševanje nacionalne davčne zakonodaje s strani države članice ali njenih ozemeljskih ali upravnih podenot, tudi lokalnih organov;

(d) nanaša se na čezmejno transakcijo ali na vprašanje, ali gre pri dejavnostih, ki jih oseba opravlja v drugi jurisdikciji, za stalno poslovno enoto, ter

(e) izda se pred izvedbo transakcij ali dejavnosti v drugi jurisdikciji, pri katerih bi lahko šlo za stalno poslovno enoto, ali pred vložitvijo davčne napovedi za obdobje, v katerem je bila izvedena transakcija ali niz transakcij ali so bile izvedene dejavnosti. Čezmejna transakcija lahko med drugim vključuje naložbe, dobavo blaga ali storitev, financiranje ali uporabo opredmetenih ali neopredmetenih sredstev, pri čemer ni nujno, da je vanjo neposredno vključena oseba, ki ji je bilo izdano vnaprejšnje davčno stališče s čezmejnim učinkom;

(e) izda se pred izvedbo transakcij ali dejavnosti v drugi jurisdikciji, pri katerih bi lahko šlo za stalno poslovno enoto, ali pred vložitvijo davčne napovedi za obdobje, v katerem je bila izvedena transakcija ali niz transakcij ali so bile izvedene dejavnosti. Transakcija lahko med drugim vključuje naložbe, dobavo blaga ali storitev, financiranje ali uporabo opredmetenih ali neopredmetenih sredstev, pri čemer ni nujno, da je vanjo neposredno vključena oseba, ki ji je bilo izdano vnaprejšnje davčno stališče;“

(Predlog spremembe velja za celotno besedilo. Če bo sprejet, je treba ustrezno spremeniti celotno besedilo.)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1b) v členu 3 se črta točka 16;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Za namene zaprosila iz člena 5 se šteje, da so zaprošene informacije verjetno primerne, če v času vložitve zaprosila organ prosilec meni, da v skladu z nacionalnim pravom obstaja razumna možnost, da so zaprošene informacije pomembne za davčne zadeve enega ali več davčnih zavezancev, ne glede na to, ali so identificirani z imenom ali kako drugače, in so upravičene za namene preiskave.

1. Za namene zaprosila iz člena 5 se šteje, da so zaprošene informacije verjetno primerne, če v času vložitve zaprosila organ prosilec meni, da v skladu z nacionalnim pravom obstaja razumna možnost, da so zaprošene informacije pomembne za davčne zadeve enega ali več davčnih zavezancev, ne glede na to, ali so identificirani z imenom ali kako drugače, in so upravičene za namene ocenjevanja, pobiranja in upravljanja davkov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Da bi se dokazala verjetna primernost zaprošenih informacij, pristojni organ prosilec zaprošenemu organu zagotovi podporne informacije, zlasti o davčnem namenu, za katerega se informacije zaprošajo, in razlogih, ki kažejo na to, da ima zaprošene informacije zaprošeni organ ali da so v lasti ali pod nadzorom osebe, ki je v pristojnosti zaprošenega organa.

2. Da bi se dokazala verjetna primernost zaprošenih informacij, pristojni organ prosilec zaprošenemu organu zagotovi podporne informacije.

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

(3a) v členu 7(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

1. Zaprošeni organ predloži informacije iz člena 5 takoj, ko je to mogoče, in ne pozneje kot šest mesecev po datumu prejema zaprosila.

„1. Zaprošeni organ predloži informacije iz člena 5 takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa tri mesece po datumu prejema zaprosila.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3b) v členu 7 se doda naslednji odstavek:

„6a. Komisija pred 1. januarjem 2023 predloži poročilo, v katerega vključi pregled in oceno statističnih podatkov in informacij, prejetih po posameznih državah, o zadevah, kot so upravni in drugi s tem povezani stroški in koristi, vključno z dodatnimi davčnimi prihodki, izmenjave informacij na zaprosilo ter s tem povezani praktični vidiki, vključno s številom sprejetih in zavrnjenih zaprosil, prejetih in poslanih po državah, čas, potreben za obravnavo, in drugi vidiki, ki so pomembni za celovito oceno.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pristojni organ vsake države članice z avtomatično izmenjavo sporoči pristojnemu organu katere koli druge države članice vse podatke, ki so na voljo glede rezidentov v tej drugi državi članici in zadevajo naslednje posebne kategorije prihodkov in kapitala, kakor se razlagajo v nacionalni zakonodaji države članice, ki te podatke sporoči:

Pristojni organ vsake države članice z avtomatično izmenjavo sporoči pristojnemu organu katere koli druge države članice vse podatke, ki so na voljo ali bi razumno lahko bili dani na voljo glede rezidentov v tej drugi državi članici in zadevajo naslednje posebne kategorije prihodkov in kapitala, kakor se razlagajo v nacionalni zakonodaji države članice, ki te podatke sporoči:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice vsako leto obvestijo Komisijo o najmanj dveh kategorijah prihodkov in kapitala iz prvega pododstavka, v zvezi s katerima sporočajo podatke o rezidentih druge države članice.

Države članice vsako leto obvestijo Komisijo o vseh kategorijah prihodkov in kapitala iz prvega pododstavka, v zvezi s katerimi sporočajo podatke o rezidentih druge države članice.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice pred 1. januarjem 2023 obvestijo Komisijo o najmanj štirih kategorijah iz odstavka 1, v zvezi s katerimi pristojni organ vsake države članice z avtomatično izmenjavo sporoči pristojnemu organu katere koli druge države članice podatke o rezidentih v tej drugi državi članici. Podatki se nanašajo na davčna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2024 ali pozneje.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(aa) v odstavku 3 se prvi pododstavek črta.

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

(ba) v drugem pododstavku odstavka 3a se točka (a) nadomesti z naslednjim:

(a) ime, naslov, identifikacijsko(-e) številko(-e) davkoplačevalca (IŠD) ter datum in kraj rojstva (v primeru posameznikov) vsake Osebe, o kateri se poroča in ki je Imetnik računa, v primeru subjekta, ki je imetnik računa in za katerega se po uporabi pravil o dolžni skrbnosti iz prilog ugotovi, da ima eno ali več Obvladujočih oseb, ki so Osebe, o katerih se poroča, pa ime, naslov in IŠD subjekta ter ime, naslov, IŠD ter datum in kraj rojstva vsake osebe, o kateri se poroča;

(a) ime, naslov, identifikacijsko(-e) številko(-e) davkoplačevalca (IŠD) ter datum in kraj rojstva (v primeru posameznikov) vsake Osebe, o kateri se poroča in ki je končni imetnik računa, v primeru subjekta, ki je imetnik računa in za katerega se po uporabi pravil o dolžni skrbnosti iz prilog ugotovi, da ima eno ali več Obvladujočih oseb, ki so Osebe, o katerih se poroča, pa ime, naslov in IŠD subjekta ter ime, naslov, IŠD ter datum in kraj rojstva vsake osebe, o kateri se poroča;

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

(-a) naslov se spremeni:

Obseg in pogoji obvezne avtomatične izmenjave podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih

„Obseg in pogoji obvezne avtomatične izmenjave podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih“

(Predlog spremembe velja za celotno besedilo. Če bo sprejet, je treba ustrezno spremeniti celotno besedilo.)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(-aa) v odstavku 2 se četrti pododstavek črta;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(-ab) v odstavku 3 se doda naslednji pododstavek:

„Od 1. januarja 2022 se pristojni organ ne pogaja o novih dvostranskih ali večstranskih vnaprejšnjih cenovnih sporazumih s tretjimi državami, ki ne dovoljujejo njihovega razkritja pristojnim organom drugih držav članic, in tovrstnih sporazumov ne sklepa z njimi.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(-ac) odstavek 4 se črta;

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

(aa) v odstavku 6 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

(a) identifikacijo osebe, ki ni fizična oseba, in, kadar je to primerno, skupine oseb, ki ji ta oseba pripada;

„(a) identifikacijo osebe, vključno s fizičnimi osebami, in, kadar je to primerno, skupine oseb, ki ji ta oseba pripada;“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) povzetek vnaprejšnjega davčnega stališča s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnjega cenovnega sporazuma, vključno z opisom zadevnih poslovnih dejavnosti ali transakcij ali niza transakcij, in vse druge informacije, ki bi pristojnemu organu lahko pomagale pri oceni morebitnega davčnega tveganja, ne da bi to povzročilo razkritje poslovne, industrijske ali poklicne skrivnosti oziroma poslovnega procesa ali informacij, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z javnim redom;

(b) povzetek vnaprejšnjega davčnega stališča s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnjega cenovnega sporazuma, vključno z opisom zadevnih poslovnih dejavnosti ali transakcij ali niza transakcij, vse s tem povezane neposredne in posredne davčne posledice, kot so dejanske davčne stopnje, in vse druge informacije, ki bi pristojnemu organu lahko pomagale pri oceni morebitnega davčnega tveganja, pri čemer se izpustijo informacije, ki bi lahko vodile v razkritje poslovne, industrijske ali poklicne skrivnosti oziroma poslovnega procesa ali informacij, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z javnim redom;

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

(5a) v členu 8aa se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

2. Pristojni organ države članice, ki je prejela poročilo po državah v skladu z odstavkom 1, na podlagi avtomatične izmenjave in v roku iz odstavka 4 posreduje poročilo po državah vsem drugim državam članicam, v katerih je na podlagi informacij iz poročila po državah eden ali več Subjektov v sestavi Mednarodne skupine podjetij Poročevalca bodisi rezident za davčne namene ali zvezan k plačilu davka v zvezi z dejavnostjo, ki se opravlja prek stalne poslovne enote.

„2. Pristojni organ države članice, ki je prejela poročilo po državah v skladu z odstavkom 1, na podlagi avtomatične izmenjave in v roku iz odstavka 4 posreduje poročilo po državah vsem drugim državam članicam, v katerih je na podlagi informacij iz poročila po državah eden ali več Subjektov v sestavi Mednarodne skupine podjetij Poročevalca bodisi rezident za davčne namene ali zvezan k plačilu davka v zvezi z dejavnostjo, ki se opravlja prek stalne poslovne enote. Pristojni organ države članice, v kateri je bilo v skladu z odstavkom 1 prejeto poročilo po posameznih državah, to poročilo pošlje tudi pristojnim službam Komisije, ki je odgovorna za vodenje centraliziranega registra poročil po državah. Komisija vsako leto za vse države članice objavi anonimizirane in zbirne statistične podatke za vsako državo posebej.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5b) v členu 302 se v odstavku 14 doda naslednja točka:

„(ha) seznam upravičencev, ki se letno posodablja.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h) Identifikator finančnega računa, na katerega je bilo Nadomestilo plačano ali pripisano, če je na voljo Poročevalskemu operaterju platforme in če pristojni organ države članice, v kateri je Prodajalec rezident, ni obvestil pristojnih organov vseh drugih držav članic, da ne namerava uporabiti Identifikatorja finančnega računa v ta namen;

(h) Identifikator finančnega računa, na katerega je bilo Nadomestilo plačano ali pripisano in ki ga je pridobil Poročevalski operater platforme;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Informacije iz točk (a) in (b) so dostopne drugim organom v državah članicah, ki so jih prejele, da bi preprečili in preganjali kršitve lokalnih ali nacionalnih zakonov ali predpisov, pri čemer se ne posega v pravila o davčni tajnosti in varstvu podatkov, ki se uporabljajo v državi članici, v kateri je prodajalec, o katerem se poroča, rezident.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Sporočanje v skladu z odstavkom 2 se izvede z uporabo standardnega obrazca iz člena 20(7) v dveh mesecih po koncu Poročevalnega obdobja, na katerega se nanašajo obveznosti poročanja Poročevalskega operaterja platforme.

3. Sporočanje v skladu z odstavkom 2 se izvede z uporabo standardnega obrazca iz člena 20(7) brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje v enem mesecu po koncu Poročevalnega obdobja, na katerega se nanašajo obveznosti poročanja Poročevalskega operaterja platforme.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice določijo pravila, v skladu s katerimi se lahko Poročevalski operater platforme odloči za registracijo pri pristojnih organih ene države članice v skladu s pravili iz odstavka F oddelka IV Priloge V.

Države članice določijo pravila, v skladu s katerimi se lahko Poročevalski operater platforme odloči za registracijo pri pristojnih organih ene države članice v skladu s pravili iz odstavka F oddelka IV Priloge V, pri čemer se upoštevajo lokacija njegovega glavnega ali regionalnega sedeža, dejanski sedež upravljanja in znaten obseg gospodarske dejavnosti v izbrani državi članici, in sicer če Poročevalski operater platforme še ni identificiran za namene DDV, kot je navedeno v odstavku F oddelka IV Priloge V.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice Komisiji vsako leto pošljejo statistične podatke o obsegu avtomatičnih izmenjav v skladu s členi 8(1), 8(3a), 8aa in 8ac ter podatke o upravnih in drugih zadevnih stroških in koristih, povezanih z opravljenimi izmenjavami, ter vse morebitne spremembe, tako za davčne uprave kot tudi za tretje osebe.

1. Države članice Komisiji vsako leto pošljejo vse ustrezne bistvene informacije, vključno s statističnimi podatki o obsegu avtomatičnih izmenjav in oceno o uporabnosti podatkov, izmenjanih v skladu s členi 8(1), 8(3a), 8aa in 8ac, ter podatke o upravnih in drugih zadevnih stroških in koristih, povezanih z opravljenimi izmenjavami, ter vse morebitne spremembe, tako za davčne uprave kot tudi za tretje osebe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) odstavek 2 se črta;

črtano

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

(ba) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

2. Komisija pred 1. januarjem 2019 predloži poročilo s pregledom in oceno statističnih in drugih podatkov, prejetih v skladu z odstavkom 1 tega člena, o zadevah, kot so upravni in drugi zadevni stroški in koristi avtomatične izmenjave podatkov, in s tem povezanih praktičnih vidikih. Komisija po potrebi Svetu predloži predlog glede kategorij in pogojev iz člena 8(1), vključno s pogojem, da morajo biti na voljo podatki o rezidentih drugih držav članic, ali postavk iz člena 8(3a) ali glede obojih.

„2. Komisija pred 1. januarjem 2022 predloži poročilo s pregledom in oceno statističnih in drugih podatkov, prejetih v skladu z odstavkom 1 tega člena, o zadevah, kot so dejanska uporaba podatkov, ki jih prejmejo države članice za davčne ali druge namene, upravni in drugi zadevni stroški in koristi avtomatične izmenjave podatkov, in s tem povezanih praktičnih vidikih. Komisija Svetu predloži predlog glede kategorij in pogojev iz člena 8(1), vključno s pogojem, da morajo biti na voljo podatki o rezidentih drugih držav članic, ali postavk iz člena 8(3a), vključno s končnim lastništvom.

Svet pri preučitvi predloga Komisije presodi, kako bi lahko dodatno povečali učinkovitost in okrepili delovanje avtomatične izmenjave podatkov ter jo izboljšali, s čimer bi zagotovili, da:

Svet pri preučitvi predloga Komisije presodi, kako bi lahko dodatno povečali učinkovitost in okrepili delovanje avtomatične izmenjave podatkov ter jo izboljšali, s čimer bi zagotovili, da:

(a) pristojni organ vsake države članice v okviru avtomatične izmenjave sporoči pristojnemu organu katere koli druge države članice podatke o davčnih obdobjih od 1. januarja 2019 dalje, ki so na voljo glede rezidentov te druge države članice ter zadevajo vse kategorije prihodkov in kapitala iz člena 8(1), kakor se razlagajo v nacionalni zakonodaji države članice, ki te podatke sporoči, in

(a) države članice dajo na voljo sezname kategorij prihodkov in kapitala iz člena 8(1), tudi če trenutno niso na voljo, in jih ustrezno izmenjajo;

(b) se seznam kategorij in postavk iz člena 8(1) in člena 8(3a) razširi še na druge kategorije in postavke, vključno z licenčninami.

(b) se kategorije dohodkov iz člena 8(1) razširijo na nefinančna sredstva, kot so nepremičnine, umetnine ali nakit, ter na nove oblike shranjevanja bogastva, kot so prostocarinska območja in sefi;

(ba) se seznam postavk iz člena 8(3a) razširi, tako da vključuje podatke o končnem lastništvu, da se prepreči izogibanje davkom z dvema ali več davčnimi rezidentstvi;

(bb) se državam članicam načeloma dovoli uporaba prejetih informacij za druge namene, razen za tiste iz člena 16(1);

(bc) se pravilno oceni dejanska uporaba prejetih podatkov.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Za namene izmenjave informacij iz člena 1(1) lahko pristojni organ države članice od pristojnega organa druge države članice zahteva, da uradniki, ki jih pooblasti prvi organ, v skladu s postopkovnimi ureditvami, ki jih določi slednji:

1. Za namene izmenjave informacij iz člena 1(1) lahko pristojni organ države članice od pristojnega organa druge države članice zahteva, da uradniki, ki jih pooblasti prvi organ, v skladu s postopkovnimi ureditvami, ki jih določi slednji:

(a)  so prisotni v uradih, kjer upravni organi zaprošene države članice opravljajo svoje dolžnosti;

(a)  so prisotni v uradih, kjer upravni organi zaprošene države članice opravljajo svoje dolžnosti;

(b)  so prisotni med administrativnimi preiskavami, ki se izvajajo na ozemlju zaprošene države članice;

(b)  so prisotni med administrativnimi preiskavami, ki se izvajajo na ozemlju zaprošene države članice;

(c)  z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev, kadar je to primerno, sodelujejo v administrativnih preiskavah, ki jih izvaja zaprošena država članica.

(c)  z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev, kadar je to primerno, sodelujejo v administrativnih preiskavah, ki jih izvaja zaprošena država članica.

Pristojni organ odgovori na zaprosilo v skladu s prvim pododstavkom v 30 dneh, pri čemer potrdi, da se strinja, ali pa organu prosilcu posreduje obrazloženo zavrnitev.

Pristojni organ odgovori na zaprosilo v skladu s prvim pododstavkom v 30 dneh, pri čemer potrdi, da se strinja, ali pa organu prosilcu posreduje obrazloženo zavrnitev.

Kadar je predložena obrazložena zavrnitev, lahko organ prosilec pristojnemu organu pošlje dodatne informacije, da bi dobil dovoljenje za to, da njegov uradnik izvede naloge iz odstavka 1(a), (b) ali (c). Pristojni organ odgovori na drugo zaprosilo v 30 dneh od njegovega prejema.

Če so zahtevane informacije vsebovane v dokumentaciji, do katere imajo uradniki zaprošenega organa dostop, je treba uradnikom zaprošenega organa dati izvode takšne dokumentacije.

Kadar so zahtevane informacije vsebovane v dokumentaciji, do katere imajo uradniki zaprošenega organa dostop, se uradnikom organa prosilca zagotovijo izvodi takšne dokumentacije.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Kadar pristojni organ ene države članice zaprosi pristojni organ druge države članice (ali drugih držav članic) za izvedbo skupnega davčnega nadzore ene ali več oseb, ki so v skupnem ali dopolnilnem interesu vseh njihovih držav članic, zaprošeni organi odgovorijo na zaprosilo v 30 dneh od prejema zaprosila.

2. Kadar pristojni organ ene države članice ali pristojni organi več držav članic zaprosijo pristojni organ druge države članice (ali pristojne organe drugih držav članic) za izvedbo skupnega davčnega nadzore ene ali več oseb, ki so v skupnem ali dopolnilnem interesu vseh njihovih držav članic, zaprošeni organi odgovorijo na zaprosilo v 30 dneh od prejema zaprosila.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Zaprosilo za skupni davčni nadzor, ki ga poda pristojni organ države članice, se lahko zavrne iz upravičenih razlogov in zlasti iz katerega koli od naslednjih razlogov:

3. Zaprosilo za skupni davčni nadzor, ki ga poda pristojni organ države članice, se lahko zavrne iz katerega koli od naslednjih razlogov:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kadar zaprošeni organ zaprosilo zavrne, o razlogih za to obvesti osebo(-e) prosilko(-e).

Kadar zaprošeni organ zaprosilo zavrne, obvesti osebo(-e) prosilko(-e), na podlagi katerega od razlogov iz odstavka 3 je bilo zaprosilo zavrnjeno.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za podatke, ki se na podlagi te direktive v kateri koli obliki sporočajo med državami članicami, velja obveznost varovanja uradne tajnosti, podatki pa morajo biti varovani tako, kot so varovani podobni podatki v nacionalnem pravu države članice, ki je podatke prejela. Takšni podatki se lahko uporabijo za ocenjevanje, izvajanje in uveljavljanje nacionalne zakonodaje držav članic s področja davkov iz člena 2, DDV in drugih posrednih davkov.

Za podatke, ki se na podlagi te direktive v kateri koli obliki sporočajo med državami članicami, velja v skladu z nacionalno zakonodajo zaprošene države članice in države članice prosilke obveznost varovanja uradne tajnosti, podatki pa morajo biti varovani tako, kot so varovani podobni podatki v nacionalnem pravu države članice, ki je podatke prejela. Takšni podatki se lahko uporabijo za ocenjevanje, izvajanje in uveljavljanje nacionalne zakonodaje držav članic s področja davkov iz člena 2, DDV, informacij iz drugega pododstavka člena 8ac(2) in drugih posrednih davkov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Z dovoljenjem pristojnega organa države članice, ki sporoča podatke v skladu s to direktivo, in samo, če to dovoljuje zakonodaja države članice pristojnega organa, ki prejme podatke, se lahko podatki in dokumenti, prejeti v skladu s to direktivo, uporabijo za drugačne namene, kot so opredeljeni v odstavku 1.

2. Pristojni organ države članice lahko podatke in dokumente, prejete v skladu s to direktivo, uporabi za drugačne namene, kot so opredeljeni v odstavku 1, le če to dovoljujejo zakoni države članice pristojnega organa, ki prejme podatke.

Pristojni organ vsake države članice pristojnim organom vseh drugih držav članic posreduje seznam namenov, za katere se lahko v skladu z njegovim notranjim pravom uporabijo podatki in dokumenti, razen tistih iz odstavka 1. Pristojni organ, ki prejme podatke, lahko prejete podatke in dokumente uporabi brez dovoljenja iz prvega pododstavka za katerega koli od namenov, ki jih navede država članica, ki sporoča podatke.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ba) odstavek 4 se črta;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13a) v členu 17 se vstavi naslednji odstavek:

„4a. Možnost iz odstavka 4, da se posredovanje informacij zavrne, se ne uporablja, če lahko organ prosilec dokaže, da informacije ne bodo razkrite javnosti in se bodo uporabile le za namene ocene, upravljanja in nadzora davčnih zadev osebe ali skupine oseb, na katere se nanaša zaprosilo za informacije.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija razvije varen osrednji vmesnik za upravno sodelovanje na področju obdavčevanja ter zanj zagotovi tehnično in logistično podporo, države članice pa prek njega komunicirajo z uporabo standardnih obrazcev v skladu s členom 20(1) in (3). Dostop do navedenega vmesnika imajo pristojni organi vseh držav članic. Za namen zbiranja statističnih podatkov ima Komisija dostop do informacij o izmenjavah podatkov, shranjenih na vmesniku, ki se lahko pridobijo samodejno. Dostop Komisije ne posega v obveznost držav članic, da zagotovijo statistične podatke o izmenjavi podatkov v skladu s členom 23(4).

Komisija razvije varen osrednji vmesnik za upravno sodelovanje na področju obdavčevanja ter zanj zagotovi vso potrebno tehnično in logistično podporo, države članice pa prek njega komunicirajo z uporabo standardnih obrazcev v skladu s členom 20(1) in (3). Dostop do navedenega vmesnika imajo pristojni organi vseh držav članic. Komisija poskrbi, da je osrednji vmesnik zaščiten z najvišjo ravnjo kibernetske varnosti in tehnično potrjenimi postopki za zagotavljanje varstva podatkov. Za namen zbiranja statističnih podatkov ima Komisija dostop do informacij o izmenjavah podatkov, shranjenih na vmesniku, ki se lahko pridobijo samodejno. Dostop Komisije ne posega v obveznost držav članic, da zagotovijo statistične podatke o izmenjavi podatkov v skladu s členom 23(4).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice v svoji jurisdikciji preučijo in ocenijo učinkovitost upravnega sodelovanja v skladu s to direktivo pri preprečevanju davčnih utaj in izogibanja davkom ter Komisiji vsako leto sporočijo rezultate svojega ocenjevanja.

2. Države članice v svoji jurisdikciji preučijo in ocenijo učinkovitost upravnega sodelovanja v skladu s to direktivo pri preprečevanju davčnih utaj in izogibanja davkom ter preučijo in ocenijo stroške izpolnjevanja obveznosti, ki lahko nastanejo zaradi morebitnega čezmernega poročanja. Države članice rezultate svojega ocenjevanja vsako leto sporočijo Evropskemu parlamentu in Komisiji. Povzetek teh rezultatov se objavi, pri čemer se upoštevajo pravice in zaupnost davčnih zavezancev. Pri tem podatki niso razčlenjeni do takšne mere, da bi ji bilo mogoče pripisati posameznemu davčnemu zavezancu.

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

(17a) v členu 23 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

3. Države članice Komisiji sporočijo letno oceno učinkovitosti avtomatične izmenjave podatkov iz členov 8, 8a, 8aa in 8ab ter dosežene praktične rezultate. Komisija z izvedbenimi akti sprejme obliko in pogoje sporočanja za navedene letne ocene. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 26(2).

3. Države članice Komisiji sporočijo letno oceno učinkovitosti izmenjave podatkov na zaprosilo iz členov 5, 6, in 7 ter avtomatične izmenjave podatkov iz členov 8, 8a, 8aa in 8ab ter dosežene praktične rezultate, med drugim tudi podatke o dodatnih davčnih prihodkih, povezanih z upravnim sodelovanjem. Komisija sporočene podatke razčleni, in sicer vsaj po posameznih državah. Komisija z izvedbenimi akti sprejme obliko in pogoje sporočanja za navedene letne ocene. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 26(2).

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

(17b) v členu 23a se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

1. Podatki, ki se sporočijo Komisiji v skladu s to direktivo, se obravnavajo kot zaupni v skladu z določbami, ki se uporabljajo za organe Unije, uporabljati pa se smejo samo za to, da se določi, ali in v kolikšni meri države članice upoštevajo to direktivo.

1. Podatki, ki se sporočijo Komisiji v skladu s to direktivo, se obravnavajo kot zaupni, če njihovo nerazkritje ni v škodo javnemu interesu ter če jih je mogoče pripisati posameznemu davčnemu zavezancu in bi njihovo razkritje kršilo pravice davčnih zavezancev.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Podatki, ki jih država članica sporoči Komisiji v skladu s členom 23, in kakršno koli poročilo ali dokument, ki ga pripravi Komisija s pomočjo teh podatkov, se lahko pošljejo drugim državam članicam. Za poslane podatke velja obveznost varovanja uradne skrivnosti, varovani pa morajo biti tako, kot so varovani podobni podatki v nacionalnem pravu države članice, ki je podatke prejela.

Podatki, ki jih država članica sporoči Komisiji v skladu s členom 23, in kakršno koli poročilo ali dokument, ki ga pripravi Komisija s pomočjo podatkov, ki jih je mogoče pripisati posameznemu davčnemu zavezancu, se lahko pošljejo drugim državam članicam. Za poslane podatke velja obveznost varovanja uradne skrivnosti, varovani pa morajo biti tako, kot so varovani podobni podatki v nacionalnem pravu države članice, ki je podatke prejela.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice lahko poročila in dokumente iz prvega pododstavka, ki jih pripravi Komisija, uporabijo le v analitične namene in jih ne smejo objaviti ali dati na voljo nobeni drugi osebi ali organu brez izrecne privolitve Komisije.

Države članice lahko poročila in dokumente iz prvega pododstavka, ki jih pripravi Komisija, uporabijo le v analitične namene, dostopni pa so za vse zainteresirane strani in nato postanejo javni, če informacij, ki jih vsebujejo, ni mogoče pripisati posameznemu davkoplačevalcu in je njihovo razkritje v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ne glede na prvi in drugi pododstavek lahko Komisija vsako leto objavi anonimizirane povzetke statističnih podatkov, ki jih države članice sporočijo v skladu s členom 23(4).

Komisija vsako leto objavi anonimizirane povzetke statističnih podatkov, ki jih države članice sporočijo v skladu s členom 23(4).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo, da lahko v primeru kršitve varstva osebnih podatkov v smislu točke 12 člena 4 Uredbe (EU) 2016/679 pristojni organi Komisijo kot obdelovalca zaprosijo, da kot olajševalni ukrep začasno prekine izmenjavo podatkov na podlagi te direktive z državo članico, v kateri je prišlo do kršitve.

Države članice zagotovijo, da lahko v primeru kršitve varstva osebnih podatkov v smislu točke 12 člena 4 Uredbe (EU) 2016/679 ali v primeru kršitve načel pravne države iz člena 4 Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta* pristojni organi Komisijo kot obdelovalca zaprosijo, da kot olajševalni ukrep začasno prekine izmenjavo podatkov na podlagi te direktive z državo članico, v kateri je prišlo do kršitve.

_________________

* Uredba (EU) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije (UL L 433I, 22.12.2020, str. 1).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Začasna prekinitev traja, dokler pristojni organi ne zaprosijo Komisije, naj ponovno omogoči izmenjavo podatkov na podlagi te direktive z državo članico, v kateri je prišlo do kršitve.

Začasna prekinitev traja, dokler pristojni organi ne zaprosijo Komisije, naj ponovno omogoči izmenjavo podatkov na podlagi te direktive z državo članico, v kateri je prišlo do kršitve. Komisija omogoči izmenjavo informacij le na podlagi tehničnih dokazov, da je pretok podatkov zaščiten.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive v zvezi s členi 8aa, 8ab in 8ac, ter sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive v zvezi s členi 8aa, 8ab in 8ac, ter sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo, v skladu s Prilogo V. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20a) doda se naslednji člen:

„Člen 25b

Pregled

Komisija [dve leti po datumu začetka veljavnosti te direktive o spremembi] predloži poročilo o izvajanju in učinkovitosti določb, uvedenih z Direktivo Sveta (EU).../...* + , ter pripravi posebne predloge, vključno z zakonodajnimi predlogi, za izboljšanje te direktive. Poročilo objavi.

Svet pri pregledu predloga, ki ga predloži Komisija, oceni, ali bi bilo treba obveznost poročanja, ki je naložena poročevalskim operaterjem platform, še povečati.

________

* Direktive Sveta (EU) .../... o spremembi Direktive 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (UL ....)“

+ UL: prosimo, vstavite številko te direktive o spremembi v besedilo in dopolnite opombo s številko, datumom ter sklicem na UL.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V tej prilogi je navedenih tudi več možnih kazni v skladu s členom 25a, ki jih države članice lahko uporabijo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3a. „Izvzeti poročevalski operater platforme“ pomeni poročevalskega operaterja platforme, katerega prihodki, ki so bili ustvarjeni v Uniji v prejšnjem koledarskem letu, ne presegajo 100.000 EUR.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4a. „Izvzeta zadevna dejavnost“ pomeni vsako neplačano in nedenarno izmenjavo blaga in storitev.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) Identifikator finančnega računa, če je na voljo Poročevalskemu operaterju platforme in pristojni organ države članice, v kateri je Prodajalec, o katerem se poroča, rezident, ni obvestil pristojnih organov vseh drugih držav članic, da Identifikatorja finančnega računa ne namerava uporabiti v ta namen;

(b) Identifikator finančnega računa, ki ga je pridobil Poročevalski operater platforme, če pristojni organ države članice, v kateri je Prodajalec, o katerem se poroča, rezident, ni obvestil pristojnih organov vseh drugih držav članic, da Identifikatorja finančnega računa ne namerava uporabiti v ta namen;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) Identifikator finančnega računa, če je na voljo Poročevalskemu operaterju platforme in pristojni organ države članice, v kateri je Prodajalec, o katerem se poroča, rezident, ni obvestil pristojnih organov vseh drugih držav članic, da Identifikatorja finančnega računa ne namerava uporabiti v ta namen;

(b) Identifikator finančnega računa, ki ga je pridobil Poročevalski operater platforme, če pristojni organ države članice, v kateri je Prodajalec, o katerem se poroča, rezident, ni obvestil pristojnih organov vseh drugih držav članic, da Identifikatorja finančnega računa ne namerava uporabiti v ta namen;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija do [dve leti po začetku veljavnosti te direktive o spremembi] oceni učinkovitost upravnih postopkov in kakovost izvajanja postopkov dolžne skrbnosti ter zahtev glede poročanja. Če so potrebne izboljšave, lahko Komisija oceni priloži ustrezne zakonodajne predloge.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Fa. Kazni za kršitve

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb glede poročanja, ki jih storijo poročevalski operaterji platform. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice so pozvane, naj zagotovijo skupen nabor kazni, da bi bile te v Uniji podobne, s čimer bi preprečili izbiranje najugodnejše ureditve za registracijo na podlagi strogosti veljavnih kazni.

Države članice se zlasti spodbuja, naj razmislijo o možnosti, da bi kot kazni določile omejevanje reguliranih plačilnih sredstev, zaračunavanje dodatnih posledičnih pristojbin na transakcijo, izključitev iz javnih naročil ter v skrajnih primerih večkratnih kršitev odvzem poslovnega dovoljenja upravljavcu platforme.