Belorusko združenje novinarjev – 2004, Belorusija
Združenje, ki je bilo ustanovljeno leta 1995, si prizadeva zaščititi novinarje pred nadlegovanjem, ogrožanjem in preganjanjem.
Nastalo je leto dni po tem, ko je beloruski diktator Aleksander Lukašenko prevzel oblast, vse od svoje ustanovitve pa je glavno združenje neodvisnega beloruskega tiska. S sedeža v Minsku in iz petih regionalnih podružnic skrbi za to, da bi imela beloruska javnost čim bolj nepristranske, resnične, celovite in pravočasne informacije, ter se zavzema za kakovostno in etično novinarstvo.
Odločno se bori za svobodo tiska v državi, kjer medijski zakon oblastem dovoljuje zaprtje medijev, ki jih imajo za preveč kritične, kjer kazenski zakonik še vedno vsebuje člene o razžalitvi visokih uradnikov, kjer morajo tuji mediji za delovanje pridobiti dovoljenje, kjer lokalne dopisnike nadleguje KGB, neodvisni mediji pa so žrtev ekonomske diskriminacije. Belorusko združenje novinarjev je javno obsodilo vse večjo zakonsko represijo v letu 2014, globe in kazenske obtožbe proti svojim članom ter celo obtožbo izdaje proti enemu izmed njih.
Kot prednostno nalogo si je zastavilo boj proti novim omejujočim spremembam zakona o množičnih medijih, ki je začel veljati leta 2015 in v skladu s katerim vlada lažje odstrani spletna mesta. Združenje si ob podpori mednarodnih novinarskih organizacij prizadeva za razveljavitev določbe v zakonu o medijih, ki svobodnim novinarjem prepoveduje poročanje v državi, kar krši evropske standarde o svobodi tiska.
V letu 2015 je njegova ustanoviteljica in dolgoletna predsednica Žana Litvina odstopila, vendar ostaja dejavna kot članica upravnega odbora. V domovini Litvina velja za legendo, saj je vodila pisarno radia Svoboda v Minsku ter ustanovila in vodila edinstveno neodvisno radijsko postajo 101,2 FM v beloruščini, ki pa žal ni delovala dolgo. Belorusko združenje novinarjev je vodila v njegovih prvih 20 letih obstoja,
leta 2015 pa so člani za novega predsednika izvolili nekdanjega poslanca in odvetnika Andreja Bastuneca, ki mu pomagajo štirje podpredsedniki: Aleh Ahejev, Baris Harecki, Aleksander Starikevič in Alina Suravec.
Nastalo je leto dni po tem, ko je beloruski diktator Aleksander Lukašenko prevzel oblast, vse od svoje ustanovitve pa je glavno združenje neodvisnega beloruskega tiska. S sedeža v Minsku in iz petih regionalnih podružnic skrbi za to, da bi imela beloruska javnost čim bolj nepristranske, resnične, celovite in pravočasne informacije, ter se zavzema za kakovostno in etično novinarstvo.
Odločno se bori za svobodo tiska v državi, kjer medijski zakon oblastem dovoljuje zaprtje medijev, ki jih imajo za preveč kritične, kjer kazenski zakonik še vedno vsebuje člene o razžalitvi visokih uradnikov, kjer morajo tuji mediji za delovanje pridobiti dovoljenje, kjer lokalne dopisnike nadleguje KGB, neodvisni mediji pa so žrtev ekonomske diskriminacije. Belorusko združenje novinarjev je javno obsodilo vse večjo zakonsko represijo v letu 2014, globe in kazenske obtožbe proti svojim članom ter celo obtožbo izdaje proti enemu izmed njih.
Kot prednostno nalogo si je zastavilo boj proti novim omejujočim spremembam zakona o množičnih medijih, ki je začel veljati leta 2015 in v skladu s katerim vlada lažje odstrani spletna mesta. Združenje si ob podpori mednarodnih novinarskih organizacij prizadeva za razveljavitev določbe v zakonu o medijih, ki svobodnim novinarjem prepoveduje poročanje v državi, kar krši evropske standarde o svobodi tiska.
V letu 2015 je njegova ustanoviteljica in dolgoletna predsednica Žana Litvina odstopila, vendar ostaja dejavna kot članica upravnega odbora. V domovini Litvina velja za legendo, saj je vodila pisarno radia Svoboda v Minsku ter ustanovila in vodila edinstveno neodvisno radijsko postajo 101,2 FM v beloruščini, ki pa žal ni delovala dolgo. Belorusko združenje novinarjev je vodila v njegovih prvih 20 letih obstoja,
leta 2015 pa so člani za novega predsednika izvolili nekdanjega poslanca in odvetnika Andreja Bastuneca, ki mu pomagajo štirje podpredsedniki: Aleh Ahejev, Baris Harecki, Aleksander Starikevič in Alina Suravec.