Predsednica. – Naslednja točka je razprava o:

– vprašanju za ustni odgovor Svetu na mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, ki ga je predložila gospa Svensson v imenu Odbora za pravice žensk in enakost spolov (O-0096/2009 – B7-0220/2009),

– vprašanju za ustni odgovor Komisiji na mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, ki ga je predložila gospa Svensson v imenu Odbora za pravice žensk in enakost spolov (O-0096/2009 – B7-0220/2009),

Želim vas spomniti, da je danes mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, zato je priložnost, da imamo to razpravo, za nas še posebej pomembna.

  Eva-Britt Svensson , vlagateljica. – (SV) Gospa predsednica, danes je 25. november, ki obeležuje deseto obletnico razglasitve mednarodnega dne boja proti nasilju nad ženskami s strani ZN. Vse svoje odraslo življenje sem politično aktivna v organizacijah žensk in mrežah za boj proti nasilju nad ženskami. Mislim, da sem pri svojem delu uporabila že vse mogoče besede, da bi opisala stanje. Mislim, da sem uporabila zelo veliko besed – to smo v tem boju storili skupaj. Zdaj pa se mi zdi, da dejansko potrebujemo neke konkretne ukrepe.

Gre za obliko nasilja, ki ženskam jemlje človekove pravice. Vpliva in določa vsakodnevno življenje žensk. Gre za obliko nasilja, ki opredeljuje tok življenja in razmer žensk in mladih deklet.

Dolžnost vseh nas je, da prekinemo tišino in da tako znotraj kot zunaj Parlamentu sodelujemo z vsemi silami in ustavimo to nasilje. To vključuje nasilje v okviru intimnih odnosov, spolno nadlegovanje, fizično in psihično zlorabo, posilstvo, umor, trgovino s spolnimi sužnjami in pohabljanje ženskih spolnih organov. Med vojnami in oboroženimi spopadi ter obnovi, ki sledi spopadom, so ženske žrtve še večjega nasilja, tako individualno kot kolektivno.

Nekateri ljudje trdijo, da je nasilje v okviru intimnih odnosov zasebna zadeva, družinska zadeva. To ni res. Gre za strukturno nasilje in družbeni problem. Družba mora prevzeti odgovornost za zaustavitev tega nasilja.

Gre za strukturen in razširjen problem v vseh regijah, državah in celinah. Zaustavitev vseh oblik nasilja na podlagi spola je temeljni element družbe enakosti. Nasilje moških nad ženskami je po mojem mnenju jasen znak odnosa med moškimi in ženskami z neenakopravnim razmerjem moči. Obenem to pomaga ohraniti tak red moči. Prizadevanja za zaustavitev nasilja moških nad ženskami in otroki morajo temeljiti na ugotovitvi, da gre za moč, nadzor, predstave o spolu in spolnosti ter prevladujočo družbeno strukturo, v kateri moški veljajo za večvredne v primerjavi z ženskami. Nasilje moških nad ženskami je jasen znak neenakopravnega razmerja moči med moškimi in ženskami.

To je problem javnega zdravja. To je družben problem, ki – popolnoma ločeno od vsega osebnega trpljenja – ustvarja stroške za družbo. Vendar pa gre predvsem za problem enakosti. Zato moramo problem nasilja nad ženskami obravnavati z vidika enakosti. To pomeni tudi, da EU ima moč, da ukrepa, in da prav ta moč EU je tista, na katero se obračamo skupaj s kolegicami in kolegi iz Odbora za pravice žensk in enakost spolov.

V EU imamo program Daphne, ki zagotavlja določen znesek denarne pomoči različnim pobudam za boj proti nasilju. To je dobro in potrebno, vendar še zdaleč ni dovolj. Parlamentarni Odbor za pravice žensk in enakost spolov zato sprašuje Komisijo in Svet, ali obstajajo načrti, da bi države članice začele oblikovati nacionalne akcijske načrte za boj proti nasilju nad ženskami. Ali Komisija namerava vložiti predloge smernic za bolj dosledno strategijo EU in ali bo Svet to podprl? Obstoječe določbe pogodbe vsebujejo obveznost prizadevanja za enakost med ženskami in moškimi.

Kdaj namerava Komisija organizirati evropsko leto proti nasilju nad ženskami. Parlament k temu ves čas poziva že od leta 1997! Zdaj bi moral biti čas za to!

  Åsa Torstensson, predsedujoča Svetu. – (SV) Gospa predsednica, spoštovani poslanci, spoštovana članica in predsednica Odbora za pravice žensk in enakost spolov je postavila resno in nujno vprašanje. Takoj na začetku bi želela jasno povedati, da v civilizirani družbi ni prostora za nasilje nad ženskami.

Letos obeležujemo deseto obletnico resolucije Združenih narodov o razglasitvi 25. novembra za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Danes smo v mislih z neštetimi ženskami in dekleti, ki trpijo nasilje na vojnih območjih in na območjih spopadov. Zavedamo se trpljenja, ki ga trpijo ženske po vsem svetu, ženske, ki so posiljene, zlorabljene ali ki so žrtve nadlegovanja ali zdravju nevarnih običajev. Izražamo solidarnost z žrtvami vsiljenih porok in nasilja v obliki zločinov, povezanih s častjo, kar lahko vključuje vse mogoče, od pohabljenja ženskih spolnih organov do umora. Zavedamo se zaskrbljujoče razsežnosti zelo različnih oblik nasilja, ki so mu vsak dan podvržene ženske v Evropi.

Nasilje nad ženskami je problem, povezan z velikim številom različnih področij politike. To je jasno navedeno v predlogu resolucije o boju proti nasilju nad ženskami, o katerem boste glasovali jutri. Nasilje nad ženskami ni edino vprašanje kaznivih dejanj in krivic, ki jih trpijo ženske, temveč tudi vprašanje moških kot storilcev, to pa je vprašanje enakosti. Najboljša strategija za boj proti temu nasilju je celovit pristop in delo na podlagi široke opredelitve nasilja nad ženskami.

Svet je v vsem svojem delu pri spodbujanju enakosti sledil načelu vključevanja enakosti. V skladu s členoma 2 in 3 Pogodbe o delovanju Evropske unije mora Svet spodbujati enakost med moškimi in ženskami v vseh svojih dejavnostih.

Svet je večkrat in v več različnih okvirih spregovoril o problemu nasilja nad ženskami. Želela bi začeti z nečim pozitivnim. Eden izmed najuspešnejših primerov vključevanja enakosti v EU do zdaj je področje žensk in oboroženih spopadov, kjer je začela nastajati bolj celovita politika za boj proti nasilju nad ženskami.

Seveda je zmožnost Sveta, da ukrepa na tem področju, omejena na pristojnosti iz pogodbe, države članice pa so odgovorne za zadeve, ki spadajo v njihovo pristojnost, to pa so predvsem vprašanja, povezana s pravosodjem in notranjimi zadevami, kakor tudi zdravstvena vprašanja.

Države članice imajo pravico, da oblikujejo svoje lastne načrte za boj proti nasilju nad ženskami, vendar pa jim tudi sodelovanje prinaša ugodnosti. Ukrepi se sprejemajo tudi na evropski ravni. Izkoreninjenje nasilja na podlagi spola in trgovine z ljudmi je eno izmed šestih prednostnih področij načrta Komisije za enakost med ženskami in moškimi za obdobje 2006—2010. V okviru tega Komisija podpira države članice pri izdelavi primerljivih statističnih podatkov za namen ozaveščanja, izmenjave dobre prakse in sodelovanja na področju raziskav. Zdaj pričakujemo nov načrt Komisije za enakost za obdobje 2011—2015.

Stockholmski program, ki naj bi bil sprejet naslednji mesec, nudi okvir za reševanje mnogih skrbi o nasilju nad ženskami, ki jih je izrazil Parlament. Veselimo se sporazuma o programu in njegovega izvajanja.

Medtem se na ravni EU dogaja že veliko, predvsem na področju ozaveščanja, zbiranja informacij in izmenjave dobre prakse. Nekateri izmed vas ste bili na nedavni konferenci predsedstva v Stockholmu, ki je govorila prav o strategijah za boj proti nasilju moških nad ženskami in kjer so udeleženci imeli priložnost, da izmenjajo izkušnje in razpravljajo o prihodnji politiki.

Bistvenega pomena je tudi sklep iz leta 2007 o uvedbi programa Daphne III, ki je bil tako pomemben pri boju proti nasilju nad otroki, mladimi in ženskami. Pozdravljam vpliv, ki ga je program Daphne imel in ga še naprej ima na naše družbe.

V svoji resoluciji popolnoma upravičeno poudarjate, da ni nikakršnih rednih ali primerljivih podatkov o različnih oblikah nasilja nad ženskami. Svet se tudi zelo dobro zaveda, da je zbiranje točnih in primerljivih podatkov pomembno, če želimo izboljšati naše razumevanje problema nasilja nad ženskami na evropski ravni. Upam, da Evropski inštitut za enakost spolov, ki sta ga skupaj ustanovila Svet in Evropski parlament, lahko da pomemben prispevek na tem področju. Sam Svet je že sprejel konkretne ukrepe za izboljšanje dostopa do statističnih podatkov o nasilju nad ženskami. Svet je sodeloval v okviru pekinških izhodišč za ukrepanje in je sprejel posebne kazalnike na treh področjih, ki so tukaj pomembna: 1) nasilje nad ženskami doma, 2) spolno nadlegovanje na delovnem mestu in 3) ženske v oboroženih spopadih. Dosegli smo napredek, a seveda je treba storiti še veliko več.

Mnoge izmed najranljivejših žensk na svetu živijo v državah v razvoju. Svet, ki se tega zaveda, je sprejel niz sklepov o enakosti spolov in krepitvi vloge žensk v razvojnem sodelovanju, v katerih poudarjamo pomen reševanja vseh oblik nasilja na podlagi spola, vključno s takšnimi zdravju nevarnimi običaji, kot je pohabljanje spolnih organov. Vendar pa s tem ne bi smeli biti zadovoljni. Pohabljanje ženskih spolnih organov, tako imenovani zločini iz časi in vsiljene poroke so realnost tudi znotraj EU.

Evropski parlament je ves čas vztrajal v ospredju pri pozivih za sprejetje ukrepov proti zdravju nevarnim običajem. V skladu s tem pristopom je Svet potrdil svojo zavezo zaščiti najranljivejših v svojih sklepih o razmerah, v katerih živijo deklice, ki jih je sprejel lani. V teh sklepih je Svet poudaril, citiram, da je „odprava vseh oblik nasilja zoper deklice, vključno s trgovanjem te zdravju nevarnimi običaji, ključn[a] za krepitev vloge in položaja deklic in žensk ter vzpostavitev družbene enakopravnosti moških in žensk.“.

Kot je v uvodu k svojem vprašanju poudarila cenjena poslanka, nasilje nad ženskami škodljivo vpliva na zmožnost žensk, da se vključijo v družbeno, politično in gospodarsko življenje. Ženskam, ki so zaradi nasilja izključene iz družbenih dejavnosti, vključno z zaposlovanjem, grozita marginalizacija in revščina.

To me spet vrne na celovit pristop, ki sem ga omenila na začetku, in strukturno naravo nasilja, ki je bila poudarjena v vprašanju Svetu. Problem nasilja nad ženskami predstavlja splošnejši problem – pomanjkanje enakosti. V boju proti nasilju pomaga širša kampanja za spodbujanje krepitve vloge žensk. Ženske, ki lahko svobodno izkoriščajo ves svoj potencial so manj dovzetne za nasilje kot ženske, ki so izključene. Svet je tudi večkrat pojasnil, da je treba zmanjšati revščino žensk. Najboljši način za odpravo revščine je zaposlitev. Več je treba storiti, da bi se olajšala udeležba žensk na trgu dela. Zaradi gospodarske in družbene krize so ženske še bolj ranljive. Od Sveta se pričakuje, da na svojem zasedanju 30. novembra 2009 sprejme več sklepov o enakosti spolov: krepitev rasti in zaposlovanja – prispevek k lizbonski strategiji po letu 2010. S tem se želi zagotoviti, da bodo v prihodnjih strategijah prednost imeli tako vključevanje enakosti kot posebni ukrepi na področju enakosti.

Danes, ko obeležujemo deseto obletnico resolucije Združenih narodov o razglasitvi mednarodnega dne za boj proti nasilju nad ženskami, priznavamo razsežnost tega problema. Obenem pozdravljamo tudi dejstvo, da narodi sodelujejo, da bi se to ustavilo. Velik del naših prizadevanj za boj proti nasilju nad ženskami tu v Evropi se izvajajo znotraj mednarodnega okvira.

Komisija Združenih narodov o statusu žensk bo na naslednjem zasedanju marca 2010 opravila petnajstletni pregled pekinških izhodišč za ukrepanje. Švedsko predsedstvo je že sestavilo poročilo o napredku v Evropski uniji in izzivih, ki so še pred nami, Svet naj bi 30. novembra sprejel niz sklepov o tej zadevi. Pekinška izhodišča za ukrepanje nam nudijo strukturo in dolgoročen načrt za mednarodno politiko o enakosti spolov. Svet je aktivno vključen v to delo, v katerem se velik del prizadevanj namenja boju proti nasilju nad ženskami.

Problem nasilja nad ženskami ne pozna nacionalnih meja. To moramo reševati na mednarodni ravni, tako znotraj kot zunaj Evrope. V naših mednarodnih misijah moramo pospešiti boj proti nasilju na podlagi spola in ne smemo si zatiskati oči pred nasiljem, ki se dogaja doma nad našimi lastnimi državljankami.

Gospa predsednica, spoštovani poslanci, ponovila bom, kar sem rekla na začetku: v civilizirani družbi ni prostora za nasilje nad ženskami. Hvaležna sem Parlamentu, da je danes odprl to vprašanje. Imate vso podporo Sveta, tega predsedstva in vseh tistih, ki stojijo za svojimi prepričanji in branijo načela pravice, enakosti in solidarnosti.

  Karel De Gucht, član Komisije. – (FR) Gospa predsednica, ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami bi Komisija želela ponovno izraziti svojo politično zavezo boju proti nasilju nad ženskami. Ta zaveza se kaže v poročilu o stockholmskem programu, v katerem je med prednostnimi nalogami opredeljena tudi potreba po namenjanju večje pozornosti pravicam otrok in zaščiti še posebej ranljivih ljudi, kot so ženske žrtve nasilja in starejši.

S svojim načrtom za enakost med ženskami in moškimi 2006–2010 je Evropska komisija dala zavezo, da bo pomagala pri izkoreninjanju spolnega nasilja in nasilja, povezanega s trgovino z ljudmi. Boj proti nasilju nad ženskami bo tudi pomembna prednostna naloga nove strategije, ki bo sledila načrtu in ki je trenutno v pripravi.

Vendar pa je tudi ključnega pomena, da se financirajo ukrepi, ki se izvajajo v praksi. Komisija je s programom Daphne opravila že veliko, da bi pomagala v boju proti nasilju v Evropi. Njen odziv na področju preprečevanja nasilja in zaščite žrtve morajo zdaj okrepiti bolj praktični ukrepi.

Prvič, Komisija je v okviru programa Daphne III opredelila ukrepe za namen izvajanja doslednejše strategije EU za boj proti nasilju nad otroki, mladimi in ženskami. Zahvaljujoč letnemu proračunu v višini približno 17 milijonov EUR v letu 2009, se je Komisija usmerila naravnost v tvegane skupine. Ta sredstva so bila dodatek k pomoči, ki prihaja iz nacionalnih programov.

Kot del delovnega programa Daphne III za leto 2010 je predvideno oblikovanje nove strokovne skupine za pregled. Ta bo lahko pomagala opredeliti potrebne ukrepe na ravni Skupnosti in spodbuditi skupen pristop med državami članicami.

Komisija bo začela pripravljati tudi pomembno študijo izvedljivosti, ki bo ocenila, ali je mogoče in ali je potrebno uskladiti zakonodajo o spolnem nasilju in nasilju nad otroki na ravni EU. Rezultati te študije bodo predstavljeni jeseni 2010. Komisija namerava povezati predstavnike vlad držav članic, institucij Skupnosti, političnih skupin, organizacij civilne družbe, mednarodnih organizacij in tako dalje, da bi oblikovala določnejšo politiko Skupnosti.

Poleg tega je bila izmenjava najboljših praks, standardov in modelov posredovanja že predmet razprav, organiziranih decembra 2007, pod okriljem Evropske mreže za preprečevanje kriminala.

Nazadnje je treba poudariti, da se je treba proti skrajnim oblikam nasilja nad ženskami boriti z najbolj neusmiljenimi instrumenti. Zato je Komisija marca predlagala spremembo evropskega kazenskega okvira v zvezi z bojem proti trgovini z ljudmi in spolnem izkoriščanju otrok, katerih žrtve so predvsem ranljive ženske in deklice.

Ob upoštevanju prošnje za organiziranje evropskega dne boja proti nasilju nad ženskami je Komisija na podlagi poglobljene študije sklenila, da bi bilo prenagljeno, če bi se takšna pobuda sprejela še pred pripravo dejanske strategije za bolj proti nasilju.

Zdaj bi želela prepustiti besedo moji kolegici, gospe Ferrero-Waldner.

  Benita Ferrero-Waldner, članica Komisije. – (FR) Gospa predsednica, spoštovani poslanci, kot vsi svete, sem bila vedno – seveda tudi kot ženska – vključena v boj proti nasilju nad ženskami, a tudi v samo krepitev vloge žensk na splošno, ne le v zadnjih petih letih, odkar opravljam naloge komisarke za zunanje zadeve, temveč tudi prej, ko sem bila še ministrica. Zato bi k temu želela dodati še nekaj besed.

Kar zadeva zunanji svet, razen posebnih posredovanj v državah v razvoju, o čemer bo moja kolegica govorila kasneje, je boj proti nasilju nad ženskami postal pomembna središčna točka politike EU o človekovih pravicah, ukrepe pa krepijo tudi posebne smernice, sprejete decembra 2008.

Izvajanje teh smernic je posebej izrazito na lokalni ravni v tretjih državah, kjer je Evropska unija prisotna. V približno 90 tretjih državah, so ambasade držav članic EU in delegacije Evropske komisije razvile svoje akcijske načrte, ki so usmerjeni v izvajanje teh smernic in ki vsebujejo cel seznam pobud, ki jih je treba izvesti v obdobju 2009–2010.

V zvezi s tem sistematično pošiljamo jasno sporočilo: kršenja pravic žensk se ne more opravičevati s kulturnim relativizmom ali običaji.

V okviru teh pogovorov bomo nudili tudi pomoč v obliki sodelovanja, da bi na primer izvajali priporočila posebne poročevalke o nasilju nad ženskami, okrepili vlogo nacionalnih institucij, ki so pristojne za vprašanja o enakosti spolov, ali dejansko podprli spremembe zakonodaje, ki omogoča diskriminacijo žensk.

Temi „Ženske, mir in varnost“, o kateri govorita Resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov 1325 in 1820, smo namenili vso našo pozornost. Poleg tega je Evropska unija decembra 2008 sprejela tudi globalni pristop za izvajanje teh resolucij.

To po mojem mnenju zagotavlja podlago skupnih načel, tako za delovanje na področju evropske varnostne in obrambne politike kot za posredovanja z uporabo instrumentov Skupnosti. Te dejavnosti bi nam morale omogočiti, da v celoten ciklus sporov, vse od preprečevanja, obvladovanja in reševanja kriz do utrjevanja miru in dolgoročne obnove, učinkoviteje vključimo „žensko“ razsežnost.

Osebno sem iskala podporo pri 40 vodilnih ženskah po vsem svetu, da bi dale nov zagon izvajanju Resolucije 1325 s predlogom, kot vsi veste, za organizacijo ministrske konference 10 let po njenem zgodovinskem sprejetju. To zamisel je potrdil tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Mun in na to sem zelo ponosna. A mogoče je še bolj izjemno dejstvo, da je v pripravah na to ministrsko konferenco čedalje več držav in mednarodnih organizacij, kot je Afriška unija, sklenilo pospešiti svoja prizadevanja za spodbujanje izvajanja Resolucije 1325 predvsem z razvojem nacionalnih akcijskih načrtov.

Gospa predsednica, želela bi zaključiti na osebni ravni. Močno cenim možnosti, ki so jih politike EU, bodisi notranje ali zunanje, dale boju proti nasilju nad ženskami, in zelo sem vesela podpore, ki so jo na splošno dobile. Veseli me, ko vidim, da ukrepanje, ki imelo v preteklosti bolj obliko osebnih zavzemanj, zdaj v celoti postaja skupno prizadevanje.

PREDSEDSTVO: GOSPOD LAMBRINIDIS
podpredsednik

  Barbara Matera, v imenu skupine PPE. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, boj proti nasilju nad ženskami je zelo pomembna tema, ki zahteva veliko truda in zavzetosti vseh nas: evropskih institucij, držav članic in civilne družbe.

Nasilje nad ženskami ne predstavlja samo kršenja človekovih pravic, temveč ustvarja resne posledice za posameznika in družbo, ki jih ne smemo spregledati. Zato je to tema, ki jo je treba reševati na različnih področjih.

Na kulturnem področju se moramo spopadati s predstavami, da je nasilje, ki izhaja iz kulturnih, verskih ali socialnih vidikov mogoče upravičiti. Organizirati moramo informativne kampanje in kampanje ozaveščanja, ki bodo segle tudi do mladih in se odvijale v šolah. Organizacija evropskega leta, k čemur je Evropski parlament že večkrat pozval, bi lahko imela ravno pravšnji evropski in mednarodni vpliv pri oblikovanju doslednejše in učinkovitejše politike.

Na političnem področju je to temo treba nujno vključiti med prednostne naloge v nacionalnih, evropskih in mednarodnih programih. Zato menim, da je prav, da kujemo močnejše vezi – in s tem bom končal – med Evropsko unijo in Združenimi narodi, da bi lahko vsi skupaj stopili v isto smer. V tem smislu je nastop namestnice generalnega sekretarja Združenih narodov gospe Migiro v Evropskem parlamentu izjemen predstavljal zgled. Moja želja za vse nas je, da še bolj okrepimo naše sodelovanje.

  Britta Thomsen, v imenu skupine S&D. – (DA) Gospa predsednica, gospe in gospodje, danes – 25. novembra – ženske in moški po vsem svetu obeležujejo mednarodni dan ZN za boj proti nasilju nad ženskami.

Nasilje nad ženskami je glavno družbeno vprašanje, za katerega ne moremo reči, da je samo žensko vprašanje. Zadeva kršenje človekovih pravic, pravice do življenja in pravice do varnosti. ZN ocenjujejo, da je sedem od desetih žensk žrtev nasilja moških v svojem življenju. Pravzaprav zaradi nasilja moških izgubi življenje več žensk kot zaradi malarije, prometnih nesreč, terorizma ali vojn skupaj. Ne moremo biti samo pasivni opazovalci. Bistveno je, da v EU začnemo ukrepati ZDAJ. Komisija mora čim prej predložiti načrt za politiko EU na področju boja proti vsem oblikam nasilja nad ženskami.

Če si pogledamo pobude, ki jih sprejemajo različne države članice, je dokaj jasno, da nekatere države ta problem jemljejo bolj resno kot druge. Španija, ki bo 1. januarja prevzela predsedovanje Svetu, je postavila boj proti nasilju nad ženskami na vrh svojega programa predsedovanja. Je edina država članica EU, ki je ustanovila observatorij za boj proti nasilju, ki vsako leto predloži poročilo o razvoju nasilja na podlagi spola in redno dopolnjuje svojo najboljšo izvedljivo strategijo za boj proti temu nasilju. Zato podprimo pobudo prihodnjega španskega predsedstva o observatoriju za boj proti nasilju v EU, ki bo koristil vsem evropskim ženskam.

  Antonyia Parvanova, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, ko razmišljamo o resoluciji o tem vprašanju, si vprašanja, ali smo storili dovolj, ne bi smeli postavljati samo, ker je danes mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Ena izmed štirih žensk v Evropi je danes žrtev nasilja, zlorab v družini, posilstva, spolnega izkoriščanja ali pohabljenja spolnih organov.

Eden izmed najgrozovitejših primerov nasilja na podlagi spola je, ko se v času vojne posilstvo uporablja kot orožje, kar se dogaja v Kongu. Čas je za celovito strategijo EU, ki bo pripeljala do dejanskega akcijskega načrta, usmerjenega v boj proti vsem oblikam nasilja nad ženskami, vključno s trgovino z ženskami.

Gospa komisarka, želela bi vas obvestiti, da ste danes med resolucijo o stockholmskem programu glasovali o predlogu spremembe, ki zahteva direktivo, evropski akcijski načrt, o nasilju nad ženskami, s katero bi se preprečilo nasilje ter omogočila zaščita žrtev in pregon storilcev.

Upam, da se tokrat naši kolegi, vi in tudi Svet ne boste sklicevali na načelo subsidiarnosti in da bomo zelo hitro dobili to direktivo in akcijski načrt. Na ta problem smo opozorili tudi špansko predsedstvo, ki močno podpira takšno prednostno nalogo. Upam, da bo to prednostna naloga vseh nas.

  Raül Romeva i Rueda, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospod predsednik, resnično je treba oblikovati jasno pravno podlagi za boj proti vsem oblikam nasilja nad ženskami.

Pozivam tudi Svet in Komisijo, da sprejmeta odločitev o popolni komunitarizaciji evropske politike. Nobena izmed držav članic EU ne more sama rešiti tega problema. Nična toleranca do vseh oblik nasilja nad ženskami mora postati glavna prednostna naloga vseh institucij v Evropi.

Zahteva Parlamenta Svetu in Komisiji za usmerjen in doslednejši načrt politike EU za boj proti vsem oblikam nasilja nad ženskami je korak v pravo smer, kot je tudi observatorij za boj proti nasilju, ki je bil že omenjen.

Poleg tega želim Komisijo in Svet tudi spomniti na mojo zahtevo za obravnavo nasilja nad ženskami v zvezi s kršenjem človekovih pravic na podlagi spola na mednarodni ravni, in sicer predvsem v okviru dvostranskih pridružitvenih sporazumov in sporazumov o mednarodni trgovini, ki že veljajo ali o katerih potekajo pogajanja, kar je opredeljeno tudi v mojem poročilu o ubojih žensk; gospo komisarko prosim, če lahko o tem spregovori nekoliko natančneje.

Dovolite mi, da na koncu pozdravim naše prijatelje iz Kongovskega združenja za mir in pravičnost, ki so prisotni na galeriji. Prinesli so nam tole cvetje, da bi nas vsak dan spominjalo, da je to skupen boj, v katerem moramo vsi sodelovati, tudi s tistimi, ki trpijo in se borijo tam, kjer se to dejansko dogaja.

  Marina Yannakoudakis, v imenu skupine ECR. – Gospod predsednik, nasilje nad ženskami, predvsem v družinskem okolju, je vprašanje, o katerem je treba razpravljati, predsednici Odbora FEMM pa čestitam, da ga je postavila v ospredje.

Vendar pa moramo razumeti, da to ni samo vprašanje spolov. To ni samo vprašanje enakosti. To dejansko ni samo vprašanje človekovih pravic, temveč predvsem vprašanje kazenskega prava. In ker je to vprašanje kazenskega prava, je hkrati tudi vprašanje suverene države, od nacionalne države pa je odvisno, ali bo prevzela vodilno vlogo.

Po ugotovitvah Sveta Evrope bo ena izmed štirih žensk v svojem življenju izkusila nasilje v družini. EU lahko aktivno ukrepa na tem področju tako, da zagotovi sredstva za izobraževanje in ozaveščanje ter da sproži razpravo o nasilju, ne samo nad ženskami temveč tudi nad moškimi: po ugotovitvah notranjega ministrstva Združenega kraljestva, bo nasilje v družini izkusil eden izmed šestih moških.

Nedavno sem obiskala varno hišo Elevate v Londonu, da bi govorila z žrtvami nasilja v družini. Te ženske prihajajo iz vseh socialno-ekonomskih skupin. Stereotipov ni. Nasilje prizadene žrtev, njeno družino in otroke. Njegovi vplivi so tako notranji kot zunanji in uničujejo življenja. Pot do obnove teh življenj je dolga in žrtve potrebujejo podporo. Projekt Elevate nudi žrtvam varno zatočišče in jim pomaga, da obnovijo svojo samozavest in sposobnost aktivne vključitve v družbo. Takšni projekti potrebujejo podporo in denarno pomoč.

EU lahko aktivno ukrepa tako, da ruši nekatere tabuje o nasilju nad ženskami – in moškimi. To je področje, ki ga kot družba ne smemo več zanemarjati.

  Laurence J.A.J. Stassen (NI) . – (NL) Gospa Svensson je vložila vprašanje za ustni odgovor o nasilju nad ženskami in predložila osnutek resolucije. V njem trdi, da je nasilje nad ženskami strukturen problem, ki je razširjen po vsej Evropi in ki izhaja iz neenakosti med moškimi in ženskami.

Čeprav se nizozemska Stranka za svobodo ne more pridružiti ukrepom proti temu problemu na evropski ravni, kljub temu podpiramo te predloge in pozivamo države članice, naj sprejmejo celovite ukrepe na individualni ravni. Stranka za svobodo v najmočnejšem pomenu besede obsoja vsakršno nasilje nad ženskami. Vendar pa se veliko nasilja v Evropi dogaja nad muslimanskimi ženskami, predvsem v družinskem okolju. Zato moramo preučiti tudi primere družinskega nasilja, zločinov iz časti in pohabljenja ženskih spolnih organov, ki izvirajo iz muslimanskih predstav o vlogah moških in žensk.

Čeprav Stranka za svobodo vsako nasilje nad ženskami v celoti razume kot vredno vsake obtožbe, bi tukaj želeli opozoriti na to posebno obliko nasilja. Naj še enkrat poudarim: to je popolnoma nesprejemljivo. Zato moja stranka odločno poziva države članice, da se borijo proti tem oblikam nasilja in sprejmejo posebne ukrepe za preiskavo nasilja nad ženskami, ki je povezano z muslimanskimi običaji.

  Edit Bauer (PPE). – (HU) Gospa ministrica, komisarja, tudi jaz bi rada spomnila na to, kar je dejala ministrica: v civilizirani družbi ni prostora za nasilje. Obeležujemo deseto obletnico resolucije ZN o boju proti nasilju nad ženskami. Ko sem poslušala vaše nastope in nastope mojih kolegov poslancev, sem se vprašala, ali bodo čez 10 ali 20 let naši nasledniki v tem Parlamentu še vedno govorili, da v civiliziranih družbah ni prostora za nasilje. Res je, da nam čas ne gre na roko, ko se soočamo z naraščanjem agresivnosti v naših družbah. S tem naraščanjem ima nekaj opravka tudi vpliv medijev, vendar pa narašča tudi zaradi krize. Psihologi pravijo, da agresija prevladuje veliko bolj v času krize, kot v drugih obdobjih. Nasilje nad ženskami je zagotovo problem, vendar je problem tudi ta, kot pogosto pravi moški del poslancev, da so žrtev nasilja tudi moški. Na žalost statistika še vedno govori, da je 95 % žrtev žensk. V trgovini z ljudmi ženske predstavljajo 80 % žrtev. Prepričana sem, da je zdaj res prišel čas, da se evropske institucije resneje lotijo tega problema.

  Iratxe García Pérez (S&D). – (ES) Gospod predsednik, več milijonov posameznikov in več milijonov žensk po vsem svetu je vstalo proti nasilju na podlagi spola. Ne moremo več zatiskati oči pred to veliko družbeno nadlogo, ki ponazarja razmerja med močjo, ki so bila skozi vso zgodovino neenakovredna. Tu ne more biti nobenega izgovora, nobene utemeljitve in nobenega mesta za razumevanje. Nekatere ženske so umorjene samo zato, ker so ženske.

V takšnih razmerah smo dolžni uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, da bi izkoreninili nasilje na podlagi spola in nadaljevali z ustvarjanjem bolje enakovredne družbe s pogumnimi in odločnimi pravnimi ukrepi. Ta dolžnost je dolžnost vseh nas, evropskih institucij, držav članic in organizacij.

Države, kot je Španija, so dale jasne zaveze v tej zvezi. Zakon proti nasilju na podlagi spola je potreben in pomemben instrument. Zato bi moral biti zgled ostali Evropi. Lahko bi omenila tudi izobraževanje o enakosti, premagovanje stereotipov in pravno pomoč za žrtve. Prepričana sem, da bi se lahko obrnili tudi k mnogim drugim potrebnim politikam na tem področju. Prihodnje špansko predsedstvo je boj proti nasilju na podlagi spola opredelilo kot eno izmed svojih prednostnih ciljev. Mislim, da je to zelo pomembno, in prepričana sem, da bo Parlament odločno podprl vsako izmed pobud v tej zvezi.

Za to si moramo prizadevati skupaj in sodelovati. Samo tako bomo lahko pomagali milijonom ženskih žrtev, ki si ne morejo privoščiti več niti minute čakanja.

  Corina Creţu (S&D). – (RO) Kot je bilo v tej dvorani že poudarjeno, je nasilje nad ženskami prav res izredno resen problem, ki mu ne namenjamo vedno dovolj pozornosti. Ta problem je v državah v razvoju, predvsem tistim, ki jih pustošijo vojne in spopadi, dosegel pretresljive ravni. Posilstva in spolno nasilje nad deklicami, ženskami in otroki so v afriških državah, ki so jih razklale vojne, predvsem pa v Kongu, Somaliji, Burundiju in Liberiji, dosegli velikanske razsežnosti. Na žalost ogromen obseg nasilnih dejanj ni značilen samo za države, v katerih so spopadi. To se v veliki meri kaže tudi v najbolj mirnih in demokratičnih državah na svetu.

Naša dolžnost je, da posvetimo vso pozornost in prizadevanja kaznovanju tistih, ki so kršili človekove pravice, obenem pa si moramo prizadevati za izboljšanje varnosti žensk in žrtvam spolnega nasilja zagotoviti ustrezno pomoč, vse od medicinske pomoči do ponovnega vključevanja žrtev v družino in družbo.

Na koncu bi vas želela spomniti na dogodke, ki so potekali v okviru razvojnega odbora in bili posvečeni mednarodnemu dnevu boja proti nasilju nad ženskami, ter se zahvaliti gospodu komisarju De Guchtu za udeležbo na teh dogodkih in za interes, ki ga je pokazal za to zadevo, ter gospe komisarki Ferrero-Waldner za njeno prisotnost na razpravi.

  Silvia Costa (S&D). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami bi želela posvetiti spominu na Ano Politkovsko, novinarko in žensko, ki je svojo ljubezen do resnice plačala z življenje, na afriške ženske, ujete v spopadih, in na številne druge oblike trpljenja žensk v Evropi, ki so pogosto neopažene.

Ti primeri so v nasprotju z degradirano in potrošniško podobo, ki jo mediji pogosto pripisujejo identiteti žensk, s tem pa pomagajo ustvarjati kulturo, v kateri so ženske zatirane in ponižane. To je tudi zelo resna oblika nasilja, proti kateri mora Evropa glasno nastopiti in posredovati.

Nujno moramo vzpostaviti dosleden evropski sistem beleženja statističnih podatkov – kar je bilo večkrat povedano – s posebnim upoštevanjem mladoletnikov, trgovine z ljudmi, fizičnega in spolnega nasilja ter žensk v ranljivih kategorijah, kot so priseljenci. Želimo pa tudi videti oprijemljive rezultate smernic Evropske unije o ženskah v oboroženih spopadih, o čemer je prej govoril gospod komisar, vsaj z zagotavljanjem finančne in drugačne pomoči projektom, ki jih pogosto organizirajo majhna združenja, lokalne NVO, in sicer tudi v državah, ki se ukvarjajo s ponovnim vključevanjem žensk ter pomočjo ženskam, ki so žrtve nasilja.

Zavedamo se, da imamo danes novo možnost, ki nam jo nudita Lizbonska pogodba in stockholmski program, da ta preventivni ukrep zagotovimo znotraj Skupnosti.

Vendar pa moramo obsoditi še en vidik nasilja: okvir, v katerem se nasilje zgodi. Med mladimi ljudi in mladoletniki narašča nasilje, povezano z alkoholom in mamili, in mogoče tega ne omenjamo dovolj pogosto, ko govorimo o nasilju nad ženskami.

  Joanna Senyszyn (S&D). – (PL) Gospod predsednik, več milijonov žensk se pretepa, nadleguje, kupuje, prodaja, posiljuje in ubija samo zato, ker so ženske. Zaradi nasilja, ki ga trpijo, umre več žensk, kot jih umre zaradi raka. Javnosti moramo pomagati razumeti, da v sodobni demokratični družbi ni prostora za nasilje nad ženskami. Začnimo z izobraževanjem političnega razreda in osvobajanjem politike izpod vplivov tistih ver, ki potrjujejo nadvlado moških. To je temeljni pogoj za pravo enakost in odpravo nasilja.

Konzervativna desnica v moji državi, ki je pod vplivom duhovščine, ženskam ne želi podeliti vseh človekovih pravic. Spodbujajo patriarhalno družino, v kateri se vloga žensk odvija v kuhinji, ob zibelki in v cerkvi. Ženske nimajo pravice do splava in v načrtu je tudi odprava njihove pravice do umetne oploditve. Poveličevana „poljska mati“, ki pogumno prenaša svoj križ v obliki moža, ki pretepa ženo, je nesmisel, ki mu je treba nasprotovati na družbeni in zakonski ravni.

Toplo vas vabim na konferenco o boju proti nasilju nad ženskami, ki bo na pobudo Centra za pravice žensk na Poljskem 10. decembra potekala v Evropskem parlamentu.

  Pascale Gruny (PPE). – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, vsaka dan je ena izmed pet žensk v Evropi žrtev nasilja. Nasilje nad ženskami je nesprejemljivo ne glede na njegovo obliko. A vendar mnogo žensk in mladih deklic v Evropi še naprej živi v senci nasilja ali izkoriščanja.

Številke so zastrašujoče. Nasilje nad ženskami se pojavlja v mnogih oblikah in povsod: nasilje v družini doma, spolne zlorabe, spolno nadlegovanje na delu, posilstvo, tudi znotraj razmerij, pa tudi kot taktika vojskovanja zunaj Evrope.

V Evropi je nasilje v družini glavni razlog za smrt in invalidnost žensk, starih do 16 do 44 let. Prav zdaj, ko govorimo o teh zelo resnih zadevah, so ženske žrtve napadov. Govoriti o tem ni dovolj. Čas je za ukrepanje.

Dolžnost Evropske unije je, da ščiti svoje najranljivejše državljane. Boj proti nasilju nad ženskami je boj za temeljne človekove pravice, program Daphne, ki podpira ukrepe za boj proti vsem oblikam nasilja, pa ne zadostuje.

Premisliti je treba o novih ukrepih za razvoj doslednih evropskih načrtov. Podpiram pobudo za organizacijo evropskega leta boja proti nasilju nad ženskami, k čemur naša institucija poziva že več kot desetletje.

  Licia Ronzulli (PPE). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, želela bi ponoviti, kar sta rekli gospa Matera in gospa Stassen o nasilju iz kulturnih in verskih razlogov. To minuto bi želela izkoristiti, da vam povem zgodbo, ki me je kot prostovoljko v eni od misij osebno prizadela.

To je zgodba o ženski, zgodba o Karin, zgodba o ženski, ki ni hotela nositi burke. Da bi jo kaznoval, jo je mož polil s kislino. To je storil ponoči; to je storil, ko je spala. Karin zdaj nosi burko, vendar ne, ker bi to hotela, temveč zato, da skrije sledove tega tragičnega napada.

Upam, da današnji dan, ne bo samo še en dan na koledarju, temveč da bo lahko pomagal vsem tistim ženskam, ki vsak dan trpijo nasilje, in da se bodo naše besede lahko spremenile v dejanske ukrepe in dejanja.

  Marc Tarabella (S&D). – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, veliko žensk v Evropi in po svetu se vsak dan bori proti nasilju nad njimi, vendar v tem boju ne morejo in ne bi smele biti same, saj je nasilje nad ženskami, ki ga v največji meri zakrivijo moški, tudi nasilje nad celotnim človeštvom.

Edino prav je, da se v ta boj vključijo tudi moški. Zato sem se vključil v kampanjo Beli trak. Ta kampanja, ki so jo sprva ustanovili moški za moške, se je pričela v Kanadi pred skoraj 20 leti. Skupina moških se je nekega dne odločila, da je njihova dolžnost pozvati druge moške, da se javno uprejo nasilju nad ženskami. Ta beli trak je simbol, je tudi simbol nageljna, ki spominja na boj kongovskih žensk proti trpljenju, ki ga vsak dan prenašajo – pravkar so bile tu.

Zato pozivam čim več svojih kolegov poslancev, da se nam pridružijo v boju proti nasilju nad ženskami, kajti prav tako pogosto kot fizično nasilje je tudi psihično nasilje, kajti kot veste, besede lahko bolijo bolj kot udarci.

  Daciana Octavia Sârbu (S&D). – (RO) Nasilje nad ženskami v svojih različnih oblikah se razlikuje glede na gospodarsko, kulturno in politično ozadje v družbi. Sega lahko vse od psihičnih in fizičnih zlorab v družini do vsiljene poroke v mladih letih in drugih nasilnih dejanj. Vsaka oblika nasilja nad ženskami je nesprejemljiva kršitve človekovih pravic in omejuje enakost med spoloma. Takšna vrsta nasilja je prevladujoča na široki ravni. Za seboj pušča več žrtev kot rak in hkrati tudi globoke brazgotine na psihah ljudi ter na družbenem tkivu. Zato moramo povečati naša prizadevanja, da bi premagali ta problem.

Ocene ZN navajajo tudi, da se zlorabe ne nadaljujejo, temveč da dejansko tudi naraščajo. Na žalost ta dejanja v večini primerov niso priznana ali se jih preprosto zanemarja. V Romuniji podpiram kampanjo, ki jo vodita Sklad ZN za prebivalstvo in Informacijski center ZN, z naslovom „Ženske v senci“. Namen kampanje je ozaveščati o resnosti tega problema.

  Gesine Meissner (ALDE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, nasilje nad ženskami je strahotno kršenje človekovih pravic ne glede na njegovo obliko, vključno z vsiljenimi porokami, pretepanjem in posilstvo. Posebej ostuden se mi zdi izraz „uboj iz časti“, saj pri tem resnično ni ničesar častnega. Uboj iz časti je grozovit zločin in storiti moramo vse, da bi ga premagali.

Kmalu bo podpisana Lizbonska pogodba in zato bo Listina o temeljnih pravicah, ki tvori prilogo k pogodbi, še posebej pomembna. Zato moramo v Evropski uniji storiti vse, kar je v naši moči, da premagamo to nasilje.

Bilo je že povedano, da se posilstvo lahko uporablja kot orožje v vojni. Govorili ste tudi o Kongu, kjer se ta strahotna dejanja dogajajo že dolga leta in kjer posiljevalci za svoje žrtve izbirajo celo majhne otroke in starejše ženske. Imamo veliko programov in gospa Ferrero-Waldner je omenila, da je stopila do žensk v vladah po vsem svetu. Očitno to ni dovolj. To ni samo problem žensk. To je problem vseh ljudi na svetu. V Evropski uniji moramo storiti vse, kar je v naši moči, da bi izboljšali te razmere.

  Małgorzata Handzlik (PPE). – (PL) Gospod predsednik, v zadnjih letih so se pobude za podporo boju proti nasilju nad ženskami množile. Na žalost ta pojav v Evropi še vedno obstaja ne glede na starost žensk, njihovo izobrazbo ali družbeni položaj. Zato moramo še naprej poudarjati, da nasilje nad ženskami ni ne naravno ne neizogibno. Nasilje nad ženskami, kjer koli v svetu, je preprosto zločin in kršenje pravice do življenja, osebnega dostojanstva, varnosti ter fizične in psihične nedotakljivosti. Govoriti o nasilju ne pomeni samo predstavljati ženske kot žrtve, temveč predvsem vključuje potrebo, da obsodimo dejanje nasilja samo in njegovega storilca, ki ne sme ostati nekaznovan. Potrebujemo dolgoročno izobraževanje žensk in moških, ki bo odpravilo stereotipe in pomagalo vsem razumeti potrebo po boju proti tem pojavu.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL). (PT) Upam, da bo ta mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami označil začetek padca zidu tišine in ravnodušnosti, ki še vedno obstajata v naši družbi glede resnične nadloge, ki prizadene milijone žensk v Evropski uniji in po svetu.

Nasilje nad ženskami je kršenje človekovih pravic in ovira za njihovo vključevanje v družbeno in politično življenje, javno življenje in delo, zaradi česar nimajo možnosti, da bi postale državljanke z vsemi pravicami. Čeprav se različne oblike nasilja tudi razlikujejo glede na kulturo in običaje, kar je bilo tu že omenjeno, kapitalistične gospodarske in socialne krize povzročajo še večjo ranljivost žensk, večajo njihovo izkoriščanje in vodijo v revščino in marginalizacijo, kar prav tako prispeva k trgovini z ženskami in prostituciji.

Zato je ključnega pomena, da konsolidiramo denarna sredstva in politike, ki so res namenjena spodbujanju vloge žensk v družbi in enakih pravic, ter da izvajamo prave načrte za boj proti vsem oblikam nasilja nad ženskami ter obenem odpravljamo diskriminacijo, ki še obstaja, in ščitimo žrtve.

  Nicole Kiil-Nielsen (Verts/ALE). – (FR) Gospod predsednik, za prva leta tega tisočletja je bilo v Evropi značilno širjenje varnostnih zakonov: nadzor, represija, pridržanje in zapiranje.

Proračuni, povezani s temi politikami, so eksplodirali. Kljub temu nasilje nad ženskami ne upada. Temu je sledilo, da je leta 2008 v Franciji 156 žensk umrlo za posledicami poškodb, ki so jih prizadejali njihovi zakonci, medtem ko je skoraj ena izmed desetih žensk žrtev nasilja v zakonski zvezi. Varnostni ukrepi, ki se izvajajo v obliki video nadzora, arhiviranja ali biometrike, ne izpolnjujejo dejanskih potreb po varnosti žensk.

Takšno nasilje trpijo vse ženske v vseh državah ne glede na njihov izvor, družbeno okolje ali vero. Povezano je z diskriminacijo na podlagi spola. Seksizem, tako kot rasizem, pomeni odrekanje statusa alter ega drugi osebi.

Kako premagamo seksizem? Kar potrebujemo, je močna politična volja za obveščanje, preprečevanje in zaščito, politična volja za odpravo vseh oblik diskriminacije, iz katerih izvira nasilje. Mar varnost več kot polovice vseh evropskih državljanov, z drugimi besedami državljank, ni vredna zajetne politične naložbe?

  Åsa Torstensson, predsedujoča Svetu. – (SV) Gospod predsednik, gospa Svensson, spoštovani poslanci, hvala za to zelo pomembno razpravo. Nasilje moških nad ženskami ima veliko mask in lahko prevzame veliko oblik, vendar sta ranljivost in bolečina enaki ne glede na to, kdo je žrtev.

Dobro je, da Komisija daje toliko pobud na tem področju, in upam, da bo evropsko sodelovanje gonilna sila v boju proti nasilju in pri povečanju enakosti ter da bo naše delo strateške narave. Mnogi v Parlamentu ste pozivali k tej pobudi in aktivnosti.

Želim ponoviti, da je nasilje nad ženskami prednostno področje švedskega predsedstva: 1. stockholmski program, ki bo sprejet naslednji mesec, bo nudil več priložnosti za reševanje teh problemov žensk, ki so žrtve nasilja, kar je poudaril tudi Parlament.

2. 9. novembra je predsedstvo organiziralo konferenco, na kateri so države članice in predstavniki civilne družbe imeli priložnost, da izmenjajo svoje izkušnje in informacije o boju proti nasilju nad ženskami. Jeseni je predsedstvo organiziralo tudi konferenco v Bruslju o žrtvah trgovine z ljudmi, da bi poudarilo potrebo po ukrepih, ki jih je treba sprejeti za žrtve, ter usmerjenost v sodelovanje z državami, iz katerih trgovina z ljudmi izvira.

Želela bi se zahvaliti za to izredno pomembno razpravo. Pot je dolga in veliko je ovir, toda naša vizija mora biti, da je treba nasilje nad ženskami ustaviti.

  Karel De Gucht, član Komisije. – Gospod predsednik, imam samo nekaj pripomb za konec, a najprej bi se želel zahvaliti vsem poslancem, ki so se oglasili na tej razpravi, ki je zelo pomembna. Gre za eno izmed najbolj krutih oblik zlorabe človekovih pravic, ki je zelo razširjena, ne samo v državah v razvoju. Veliko govorimo o Kongu, vendar bi morali govoriti tudi o drugih državah v razvoju, kot je na primer Pakistan. Sinoči sem po seji v tem Parlamentu gledal televizijo in na programu 24/24 je bila oddaja o zlorabah žensk v Pakistanu. Bilo je grozljivo, preprosto grozljivo. A bilo je tudi res. Ena izmed poslank je navedla primer ženske, ki ni hotela nositi burke.

Očitno je, da se konflikt zaostruje in da so zlorabe žensk zato še hujše, da se spolno nasilje izkorišča kot orožje v vojni, da po določenem času vidite, da sta družbeno tkivo in povezanost tradicionalnih skupnosti uničena, kršena, da je etika izginila in da na koncu ostajajo samo razmere, v katerih tovrstne strahovite napade na ženske in otroke ne izvajajo samo uporniki in vojaki, temveč tudi navadni državljani.

Več poslancev je vprašalo, ali je mogoče oblikovati evropsko direktivo o nasilju nad ženskami, ki bi preprečila nasilje, zaščitila žrtve in preganjala storilce. Žal, mislim, da za to nimamo pravne podlage. Lizbonska pogodba vsebuje pravno podlago za nekatere posebne ukrepe, ki jih je mogoče sprejeti...

(FR) ... predvsem v zvezi s trgovino z ljudmi, spolnim izkoriščanjem otrok in otroško pornografijo. Lizbonska pogodba vsebuje jasne navedbe o tem, vendar Deklaracija o človekovih pravicah sama po sebi ne predstavlja pravne podlage za sestavo direktive.

Kljub temu sem še vedno prepričan, da mora Komisija še naprej preučevati različne načine reševanja tega problema, predvsem s programi, ki niso usmerjeni samo v države v razvoju, temveč tudi v nekatere ranljive skupine in naše države članice, kajti tudi tukaj, v naši Evropski uniji, ki bi dejansko morala dajati zgled, kar zadeva varstvo človekovih pravic in pravic žensk, imamo še vedno probleme.

Lahko se zanesete, da bo Komisija – trenutna in naslednja – še naprej izvajala in razvijala ta ukrep preprosto zato, ker verjamemo, da je potreben. Ni vprašanja, kot ste omenili nekateri, ali naj države članice, Komisija ali Evropska unija sprejmejo pobudo. Mislim, da moramo ta problem imeti v mislih na vseh ravneh in na vseh naših področjih pristojnosti.

PREDSEDSTVO: GOSPA WALLIS
podpredsednica

  Predsednica. − Sprejela sem predlog resolucije⁽¹⁾, predložene v skladu s členom 115(5) Poslovnika v imenu Odbora za pravice žensk in enakost spolov.

Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri, v četrtek, 26. novembra 2009.

Pisne izjave (člen 149)

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Strinjam se z resolucijo in pozivam Komisijo, naj razglasi leto boja proti nasilju nad ženskami. Mislim, da bodo države članice takrat lahko hitreje izboljšale nacionalno zakonodajo o boju proti nasilju nad ženskami, zlasti kadar gre za boj proti nasilju nad ženskami v družini, in da bodo tudi učinkoviteje izvajale nacionalne akcijske programe za boj proti nasilju nad ženskami. Države članice morajo vzpostaviti enoten sistem za zmanjšanje nasilja nad ženskami – da bi povečale preprečevanje, zaščito in ukrepe pomoči. Zelo pomembno je, da ta zadeva postane ena od prednostnih nalog, ko bo svoje delo prevzela nova Komisija in ko bo Španija predsedovala Svetu.

  Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. – Danes je mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Nasilje nad ženskami je prisotno povsod in v vseh razredih, med bogatimi in revnimi, izobraženimi in neizobraženimi, socialno mobilnimi in marginaliziranimi, vendar pa splošno in strukturno zakrivanje oči pred tem problemom ostaja še naprej. Ta resolucija poziva k usmerjenemu in doslednemu načrtu politike EU za boj proti vsem oblikam nasilja nad ženskami, kot je navedeno v načrtu EU za enakost med ženskami in moškimi. Nacionalne zakonodaje in politike je treba izboljšati z oblikovanjem celovitih nacionalnih akcijskih načrtov za preprečevanje, zaščito in pregon. Na Irskem je bilo lani v zavetišča sprejetih 1 947 žensk in 3 269 otrok. Od leta 1996 so partnerji ali bivši partnerji umorili več kot 120 žensk, kar je velika številka. Študije EU so pokazale, da je ena izmed petih žensk bila žrtev nasilja njihovih partnerjev in da je v 25 % vseh nasilnih zločinov, ki so bili prijavljeni v Evropi, bil vpleten moški, ki je napadel ženo ali partnerko. Z nasiljem v družini se želi ustvariti nadzor in uničiti človeškega duha. Poročila irske vlade nekaterim službam o načrtovanih, do 30-odstotnih zmanjšanjih v veliki meri ilustrirajo njihovo pomanjkanje prave zaveze preprečevanju, zaščiti in pregonu.

  Louis Grech (S&D), v pisni obliki. – Ena izmed petih žensk v Evropi je žrtev nasilja v družini. Na Malti je bilo od januarja do oktobra 2009 prijavljenih 467 primerov nasilja v družini, toda ta številka verjetno ne predstavlja problema na Malti v celoti. Podobno zavajajoči so tudi podatki v drugih državah članicah. Razlog za to je, da se ženske pogosto bojijo, da jih oblasti in pravosodni organi ne bodo razumeli. Resolucija navaja, da je nasilje, poleg tega da gre za kaznivo dejanje, tudi vprašanje diskriminacije in neenakosti – za kateri je pristojna EU. Predlog je upravičeno usmerjen v pregon storilcev. Pomembno je, da ne ostanejo nobene luknje, ki bi storilcem omogočile, da se izmaknejo kaznim. Vendar pa je pri tem treba pomisliti tudi na rehabilitacijo nasilnih partnerjev, da bi v prihodnosti preprečili ponavljanje nasilja. Nekatere države članice nimajo zadosti usposobljenega osebja, ki bi na ustrezen način nudilo podporo, pomoč in svetovanje žrtvam. Odpiranje zavetišč za žrtve ni dovolj. Takšne ženske potrebujejo vladno pomoč, da se lahko vrnejo na trg dela in postanejo zares ekonomsko neodvisne od osebe, ki jih zlorablja. Pospešiti je treba programe usposabljanja za žrtve, da bi jim omogočili, da se ponovno v celoti vključijo v družbo, EU pa bi morala uporabiti vso svojo moč, da reši tako očitne neenakosti.

  Zita Gurmai (S&D), v pisni obliki. – Nasilje nad ženskami je resen problem na svetu. Ženske – in otroci so najranljivejši del družbe, so tisti, ki se morajo najpogosteje soočati z zlorabami. Na primer, ocenjeno je, da je v Evropi 20-25 % žensk žrtev fizičnega nasilja v zreli dobi, medtem ko je 10 % žensk žrtev spolnega nasilja. Kar zadeva nasilje v družini, 98 % teh dejanj zagrešijo moški nad ženskami, zato moramo to obravnavati kot vprašanje, povezano s spolom. Ko govorimo o nasilju, ne govorimo samo o fizičnem nasilju: zato bi zgoraj navedeni rezultati lahko bili precej slabši.

Mislim, da ne moremo sprejeti teh številk in realnosti, katere žrtev so predvsem ženske. Evropski socialisti že dolgo časa zahtevajo učinkovito zaščito in dobre programe. Program Daphne je dober začetek, vendar moramo na ravni držav članic EU storiti še več. Mislim, da je zelo pomembno, da se je špansko predsedstvo odločilo, da nameni prednost boju proti nasilju. Nobenega družbenega problema ni mogoče v celoti rešiti v samo šestih mesecih. Zato bom storila vse, da bi zagotovila, da bosta belgijsko in madžarsko predsedstvo nadaljevali z delom, ki ga je pričelo špansko predsedstvo.

  Lívia Járóka (PPE), v pisni obliki. – Prisilna sterilizacija je ena izmed najresnejših oblik nasilja nad ženskami in nedopustno kršenje človekovih pravic. V več državah članicah so romske ženske podvržene prisilni sterilizaciji, s katero se želi zmanjšati njihova „visoka, nezdrava“ rodnost. Kljub temu, da je bilo zabeleženih več primerov in da je bilo izrečenih več sodb v korist žrtev, ustreznih odškodnin in uradnih opravičil v večini primerov še ni. Zato bi želela pozdraviti opravičilo predsednika vlade Jana Fischerja, kakor tudi nedavni predlog vlade Češke republike, ki od Ministrstva za zdravje zahteva, da začne 31. decembra 2009 izvajati niz ukrepov, s katerimi bi se zagotovilo, da takšnih kršitev ne bi več bilo. Upam, da se bodo češki pobudi pridružile tudi druge države, kot je Slovaška, in da bodo vzpostavile mehanizem, ki bo zagotovil primerno odškodnino ženskam, katerih možnost zanositve je bila uničena brez njihovega soglasja. Države članice morajo nujno in brez odlašanja preiskati primere skrajnih zlorab človekovih pravic romskih žensk, kaznovati storilce in zagotoviti, da bodo vse žrtve odkrite in da bodo dobile odškodnino. Skupni cilj evropskih držav je zaščititi zdravje in telesno integriteto vseh žensk na celini.

  Joanna Katarzyna Skrzydlewska (PPE), v pisni obliki. – (PL) Zdi se, da se v splošni kampanji za podporo človekovih pravic, problemu nasilja nad ženskami, vključno z nasiljem v družini, posveča premalo pozornosti. Kampanja ZN iz leta 2008 za zaustavitev nasilja nad ženskami po vsem svetu je pokazala, da ženskam v dobi od 15. do 44. leta bolj grozi posilstvo in nasilje v družini kot rak, prometne nesreče, vojna ali malarija. O različnih oblikah spolnega nadlegovanja na delovnem mestu je samo v EU poročalo 40-50 % žensk. Ocenjeno je, da od 500 000 do 2 milijona ljudi, med katerimi je večina žensk in otrok, vsako leto postanejo žrtve trgovine z ljudmi, da so prisiljeni v prostitucijo, prisilno delo in suženjstvo ali podložništvo. Zato sem vesela zaradi dejstva, da je ta problem predstavljen v resoluciji, ki ga je pripravil Odbor za pravice žensk in enakost spolov. Pomembno je, da uskladimo pristop k boju proti nasilju nad ženskami, zaradi česar bi morala na koncu ta prizadevanja biti učinkovitejša. Pomembno je tudi, da ženskam in ljudem, ki so že žrtve nasilja, ponudimo pravo pomoč. Nič manj pomembna pa ni ozaveščenost družbe, da nasilje v družini ne sme biti nadležen problem, ki ostaja zaprt za štirimi stenami.

  Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. – (SK) Danes, 25. novembra, ni samo mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, temveč je tudi dan, ko se krščanski svet spominja svete Katarine Aleksandrijske, ki je bila v začetku 4. stoletja zaprta, žrtev nasilja in mučenka zaradi vesti in svobode izražanja. Nekateri nasilje tako zelo poudarjajo, da včasih dobim občutek, da ženske nimamo drugih problemov. Trdno sem prepričana, da so ženske večino časa precej bolj zaskrbljene zaradi revščine, zdravstvenih težav, izobrazbe, vrednosti, ki se pripisuje njihovemu delu v družini, in drugih življenjskih okoliščinah.

Vendar pa moramo kljub temu priznati, da je tudi nasilje problem. Je problem, ki ni vreden civilizirane družbe, je problem, ki spodkopava človekovo dostojanstvo. Zdi pa se mi, da imamo v Evropskem parlamentu politično korektno in politično nekorektno nasilje, kajti to je lahko edini razlog, zakaj moj osnutek predloga spremembe, ki obsoja prisiljeno sterilizacijo žensk in nasilno prekinitev nosečnosti, ni bil sprejet na Odboru FEMM.

  Zbigniew Ziobro (ECR), v pisni obliki. – (PL) Zelo sramotno je, da je v Evropi še vedno tako veliko primerov nasilja nad ženskami. Posebno zaskrbljenost mora zbujati dejstvo, da se velik delež primerov nasilja ne prijavi policiji, zlasti kadar gre za primere resnih kaznivih dejanj, kot je posilstvo. Nobena strategija za boj proti nasilju nad ženskami ne more biti uspešna, če žrtve ne prijavijo nasilja ustreznim organom. Zakon mora zagotavljati odločno ukrepanje na tem področju, da bi žrtve lahko ponovno dobile čut za pravico in da bi lahko tako same kot celotna družba bile zaščitene pred podobnimi dogodki v prihodnosti. Skrb mora zbujati dejstvo, da so v več državah EU, vključno s Poljsko, kazni za kazniva dejanja spolne narave zelo mile in da so pogosto tudi pogojno odložene. Kot primer lahko omenimo dejstvo, da 40 % kazni za kaznivo dejanje posilstva na Poljskem predstavljajo pogojne zaporne kazni. Nalaganje tako milih kazni je v resnici klofuta žrtvam s strani sodišč, ki tako zlahka gledajo na krivice, ki so jih utrpele žrtve. Resen pristop k problemu nasilja nad ženskami mora vključevati dejstvo, da je treba storilce teh nasilnih dejanj obravnavati strogo, da bi se zagotovilo pravično povračilo za storjene krivice in da bi družba v prihodnosti bila varna.