Predsednica. – Naslednja točka je poročilo o predlogu odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (prenovitev), ki ga je v imenu Odbora za promet in turizem predložil gospod Simpson (COM(2009)0391 – C7-0111/2009 – 2009/0110(COD)) (A7-0030/2010).

Ker gospod Simpson ne more biti tukaj, bo v njegovem imenu govoril gospod El Khadraoui.

  Saïd El Khadraoui, namestnik poročevalca. – Gospa predsednica, predsednik Odbora za promet in turizem, gospod Simpson, se nam danes ni mogel pridružiti, zato me je prosil, naj preberem njegovo izjavo.

Namen prenovitve razvoja smernic omrežja TEN-T je združiti različne spremembe, ki so bile sprejete v teku več let, v smernice in vključiti tiste spremembe, ki upoštevajo širitev EU na 27 držav članic.

Da bi nekoliko pojasnili ozadje poročila, je treba reči, da smernice kažejo smer razvoju vseevropskega prometnega omrežja. Cilj je postopna vzpostavitev omrežja do leta 2020 s povezovanjem infrastrukturnih omrežij za kopenski, pomorski in zračni promet v celotni Uniji.

Če si spet ogledamo to poročilo, gre za, strogo rečeno, kodifikacijo zakonodajnega besedila, a ker je Komisija prilogo nekoliko spremenila, so bili prisiljeni, da to opravijo s postopkom prenovitve. Namen sprememb priloge je popraviti prvotne napake, do katerih je prišlo v času pristopa 10 novih držav članic, ki so se pridružile leta 2004. Pri teh spremembah ne gre za dopolnitev zemljevidov ali kakršne koli vsebinske spremembe.

Spremembi, ki ju je poročevalec vključil v poročilo, se nanašata na manjša preoblikovanja uvodnih izjav in na nekaj tehničnih popravkov na zemljevidih. Ti so v skladu s spremembami, ki jih je opravil Svet, in v skladu s popravki smernic.

Na podlagi nasveta Komisije sta tako Svet kot gospod Simpson kot poročevalec ob podpori Odbora za promet sprejela odločitev, da se v smernicah ne opravijo nobene vsebinske spremembe. Poročevalec se sicer zaveda, da so Zeleni ponovno predstavili svoje spremembe, s katerimi želijo posodobiti povezavo med mestom München in münchenskim letališčem, vendar želi ponovno povedati, da gre pri spremembah v tem poročilu za popravke na samem besedilu in ne njegovo posodobitev.

Cilj te prenovitve je vse skupaj urediti še pred pravo spremembo smernic v začetku leta 2011. Treba je torej zagotoviti jasnost smernic v pripravi na bolj vsebinske spremembe, ki se bodo zgodile naslednje leto. Vsi skupaj nestrpno pričakujemo pravo spremembo smernic in priložnost, da nadaljujemo z razvojem omrežja TEN-T, a da bi prišli do tja, moramo urediti našo trenutno zakonodajo, in to je tisto, kar smo storili tukaj.

  Andris Piebalgs, član Komisije. – Gospa predsednica, govorniku in poročevalcu sem zelo hvaležen. Iskali smo namreč prav to, zato pri tej točki nimam več česa dodati, saj meni, da zelo dobro opisuje, za kaj gre.

Osredotočil se bom samo na spremembo tega ukrepa, na naše stališče o tem, saj je pomembno, da to razumemo kot proces. Komisija je na podlagi zelene knjige, ki je bila objavljena aprila 2009, sprožila javno posvetovanje z več kot 300 odgovori in vzpostavila skupino šestih strokovnjakov, ki pomagajo pri delu na rezultatih tega posvetovanja v predlogu nove politike.

V zelo kratkem času bo na kolegij naslovljen predlog, dokument, ki bo opisoval metodologijo za vzpostavitev novega vseevropskega prometnega omrežja. Pričakujemo torej, da bo to kolegiju predloženo 5. maja.

Nato bo ta metodologija nedvomno predstavljena temu parlamentu in Svetu. Komisija se bo potem lotila priprave predlogov za novo omrežje TEN-T in njegovo financiranje.

Zato pričakujemo, da bomo lahko na kolegiju to sprejeli v prvi polovici leta 2011. Zelo sem hvaležen Parlamentu za razumevanje potrebe po manjših spremembah in veselim se naše široke in intenzivne razprave o novih obrisih vseevropskega prometnega omrežja, ki bo potekala v prihodnjih mesecih.

  Sergio Paolo Francesco Silvestris, v imenu skupine PPE. – (IT) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, želel bi se zahvaliti tistim poslancem, ki so po informacijah, ki so jih posredovali poročevalec in tudi poročevalci v senci, omogočili hiter zaključek parlamentarnega procesa v zvezi s to zadevo. Odstopili so od predlaganja sprememb, ki bi kljub temu, da so vsebinsko sprejemljive, predstavljale oviro pri sprejemanju tega besedila za kodifikacijo.

Zdaj smo v položaju, da damo Komisiji podlago za načrtovanje omrežja TEN-T naslednjega desetletja. Poročevalci so s posebnim prizadevanjem, da bi bili časovni okviri krajši, že v trenutku, ko so se lotili te zadeve, sklenili, da ne bodo predlagali sprememb, o katerih se niso dogovorili s Svetom. Odbor za promet in turizem je odobril tehnična preoblikovanja, ki so jih preučile pravne službe Parlamenta in Sveta, Svet pa je izjavil, da lahko zaključi že na prvi obravnavi, če bomo glasovali v skladu s tem, kar je popolnoma sprejemljivo.

Nekaj sprememb, ki jih je opravil Odbor za promet in turizem, je skladnih s tem ciljem, zato menim, da so ustrezne in uporabne za predstavitev jasnega in verodostojnega končnega besedila. Zato podpiram predložene spremembe, vendar pa se mi v tem trenutku ne zdi primerna sprememba, ki jo je predložila Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze in ki je bila na glasovanju v Odboru za promet in turizem že zavrnjena.

Čeprav je vsebina spremembe – tj. preoblikovanje zemljevida münchenskega letališča – sprejemljiva, bo za njeno predložitev priložnost med spremembo omrežja TEN-T, do katere bi lahko prišlo do poletja, saj delo v Evropski komisiji hitro napreduje.

  Silvia-Adriana Ţicău , v imenu skupine S&D. – (RO) Ta tehnični dokument omogoča dopolnitev Priloge I z vključitvijo zemljevidov vseh držav članic ter spremembo roka na leto 2020. Poglobljena razprava o dopolnitvi seznama projektov TEN-T je v načrtu konec leta. Ta seznam bi moral vključevati razvoj morskih koridorjev na Črnem morju, cestne povezave z Republiko Moldavijo in Ukrajino, kakor tudi razširitev trenutnih prednostnih projektov 6 in 17, da bi železniške proge za visoke hitrosti lahko dosegle Bukarešto in Constanzo.

Izbruh vulkana v Islandiji nam je pokazal šibkost evropskega prometnega sistema. Evropska unija bi morala imeti učinkovit sistem za preusmerjanje potnikov k drugim oblikam prevoza. Izredno pomemben postaja razvoj vseevropskega prometnega omrežja, da železniške proge za visoke hitrosti ne bodo na voljo samo vsem glavnim mestom držav članic, ampak tudi drugim velikim evropskim mestom. Drugi čedalje pomembnejši vidik je razvoj prevoza po celinskih plovnih poteh in evropskih morskih koridorjih.

  Eva Lichtenberger, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospa predsednica, vseevropsko omrežje je tema, ki nas zaposluje na tem plenarnem zasedanju in ki bi nas morala zaposlovati še bolj. Zdaj je pred nami prenovitev in nekateri – na primer gospod Silvestris – so bili presenečeni, da so Zeleni predložili spremembe, v katerih priporočajo spremembe seznama vseevropskih omrežij ali tistega, kar šteje za njihov del.

Ne smejo pozabiti, da se to, kar smo predlagali, nanaša na poseben primer: tj. primer, v katerem je država članica sama rekla, da je ta del vseevropskih omrežij samo dovozna proga in zato za nas ne bo več pomembna; ta slavna pot pobega – zdaj govorim kot gospod Stoiber; mislim, da je to nalezljivo in precej nevarno – je nekaj, česar ne želimo več graditi; človek bi tako rekoč zgradil dovozno progo do münchenskega letališča. To je torej razlog za našo spremembo.

Sicer pa tudi menim, da bi se morali spremembi vseevropskih omrežij posvetiti s posebno pozornostjo in da bi morali premisliti o točki, ki se mi zdi še posebej pomembna. Obstaja študija nekega Nizozemca – z veseljem jo bom posredovala Komisiji, ko bo tu – ki je po mojem mnenju zelo primerna za prihodnjo razpravo in ki kaže, da so stroški velikega projekta – in zelo pogosto tudi gre za velike projekte – praviloma podcenjeni za povprečnih 45 %, medtem ko so njegove koristi vedno precenjene, kajti to je potrebno, da bi se projekt izvajal. To pomeni, da moramo v celoti ponovno premisliti o oceni stroškov za vseevropske projekte, in pozvala bi vas, da to storite. Naša odgovornost je, da damo državljanom dobre in jasne informacije.

  Jaroslav Paška, v imenu skupine EFD. – (SK) Opredelitev vseevropskih prometnih omrežij je temeljni korak proti izboljšanju prometnih povezav za naseljena in industrijska območja po Evropi.

Medtem ko se v severni, zahodni in južni Evropi železnice in ceste končajo v morskih pristaniščih, imajo ceste in železnice na vzhodu ogromen potencial, da se nadaljujejo proti vzhodu prek cele Azije do obal Pacifika.

Azijske države, kot so Kitajska, Japonska in Indija, doživljajo pomembno gospodarsko rast in postajajo glavne trgovske partnerke evropskih družb. Zato je treba skupaj z izgradnjo notranjega evropskega prometnega ustroja odpreti tudi prometne poti proti vzhodu.

Širokotirna železnica od Vladivostoka sega do meje EU pri kraju Čierna nad Tisou. Pripravljen je projekt, da bi se ta proga nadaljevala do Dunaja, da bi ga povezala z Donavo, do pristanišč in seveda do evropskega omrežja.

Menim, da bi tovrstni projekti morali v prihodnosti dobiti tudi zelo veliko podporo. Hvala.

  Franz Obermayr (NI). – (DE) Gospa predsednica, da, bolj všeč mi je izraz „samostojen“. Čeprav na tej točki govorimo samo o prenovitvi smernic, bi kljub temu želel izkoristiti to priložnost, da spregovorim o projektu, ki je posebej problematičen za Avstrijo. Brennerski bazni predor je del železniške osi za visoke hitrosti od Berlina do Palerma ter programa vseevropskega prometnega omrežja, ki naj bi peljal pod osjo od Innsbrucka od Bozena.

Trenutno stanje je takšno, da je EU pustil Avstrijo, Tirolsko, severno Italijo in tudi južno Nemčijo v negotovosti in da obstaja nevarnost, da bo predor postal črna luknja, ki bo posrkala milijarde evrov. Prvotna ocena stroškov iz leta 2002 v višini 4,5 milijarde EUR je bil že davno presežena in strokovnjaki pričakujejo, da bodo stroški gradnje v regiji še višji in dosegli kar 16 milijard EUR. Poleg tega financiranje še ni bilo pojasnjeno. Projekt naj bi načeloma deloma financirale zadevne države članice in deloma EU. Vendar pa EU ne želi dati pravno zavezujoče obljube za obdobje po letu 2013 in zato zgoraj navedene države pušča v negotovosti.

A to še ni vse. Seveda, da bi bil predor izkoriščen v celoti, je treba vzpostaviti tudi ustrezne dovozne proge. Zadevno območje, ki sodi sem, sega od Münchna na severu do Verone na jugu in v tem smislu je financiranje povsem nejasno, vključno s financiranjem na italijanski strani. Moja prošnja se zato glasi, da ko se začnejo izvajati projekti TEN, vse strani poskrbijo za primerne načrte, sicer bodo račun morale plačati zadevne države članice. EU mora prevzeti najmanj 50 % stroškov, načrti in obljube pa se morajo ustrezno hitro uresničiti.

  Werner Kuhn (PPE). – (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, te smernice za razvoj vseevropskih prometnih omrežij v osnovi zvenijo zelo tehnično. Vendar pa je poročevalec gospod Simpson že poudaril, da so seveda ključne z vidika prihodnjega gospodarskega razvoj v Evropi.

Ceste so arterije našega gospodarstva. O tem se vsi strinjamo. Nikoli pa ne smemo pozabiti, da je Evropa, kot gospodarsko in trgovinsko središče, konkurentka velikim gospodarskim in trgovinskim središčem Amerike in jugovzhodne Azije. Zato moramo razviti naše celinske prometne sisteme za domač trg, seveda pa obenem tudi povezati izvozno zmogljivost Evrope z razvojem vseevropskih omrežij ter nadaljevati z njihovo krepitvijo.

Namen prometnih arterij je vzeti odhodni promet in ga spremeniti v dohodnega ter ga na koncu odpeljati tja, kjer so potrošniki. Kar je v tem smislu zelo pomembno, je to, da je namen razvoja glavnih prometnih osi tudi ta, da zagotovi dostop do območij, zaradi česar igra vlogo pri gospodarskem razvoju - tega zares ne smemo pozabiti. Evropa je celina z zelo veliko obale in zelo velikimi pristanišči, ta pristanišča pa je treba povezati – zato je mobilnost temeljnega pomena. Vendar pa tega ne smemo reševati s pristopom „ravno v pravem času“. Delati moramo tudi na stroškovno učinkovit ter okolju varen in okolju prijazen način. To bo posebej pomembno v prihodnosti.

Najbolj ključno vprašanje bo: ali lahko povezave sever-jug in vzhod-zahod, ki jih trenutno imamo železniških, cestnih in celinskih plovnih sistemih, spremenimo v pravo omrežje, kajti priznati moramo, da na tem področju obstajajo ozka grla, ki jih moramo premagati. V tem smislu seveda obstaja nekaj stvari, ki jih je treba upoštevati. Ko govorimo o najdaljši vseevropski osi – od Palerma do Berlina –, je to treba podaljšati še naprej prek Rostocka v smeri proti Skandinaviji. To je tisto, kar bo treba upoštevati v prihodnosti.

(Predsednica je prekinila govornika)

  Inés Ayala Sender (S&D). – (ES) Gospa predsednica, besedilo, ki ga obravnavamo danes, dopolnjuje in utrjuje postopek vzpostavitve vseevropskih omrežij, da bi se lahko pripravili na dokončen začetek izvajanja predzadnje in zadnje faze pregleda v današnji Evropi 27 držav, ju je bogatejša in bolj prostorsko kompleksna in ki ima nove, inovativne potrebe na področju mobilnosti.

Izvajalska agencija za vseevropsko prometno omrežje zdaj še skoraj v celoti deluje, imamo vse koordinatorje za koridorje in upamo, da bomo kmalu imeli še vse ostale, ki bodo lahko podprli koridorje, ki jih potrebujemo.

Tudi naši sosedje, predvsem v Sredozemlju, imajo velika pričakovanja v zvezi s temi omrežji in njihovimi lastnimi omrežji, in veselimo se že obljubljenega sporočila Komisije o metodologiji, ki bo dopolnjevalo posvetovanja in razprave, preden začnemo delati na eni izmed najzanimivejših nalogah našega Odbora za promet in turizem.

Omrežje mobilnosti in kohezije postaja resničnost in prvič bo na celovit in dinamičen način povezalo skupno območje EU-27. Opredelilo bo glavna središča – pristanišča, letališča in logistična središča –, ki premagujejo ovire, ki jih predstavljajo meje. Med drugim bo vključevalo – če mi dovolite, da to omenim – preboj skozi središče zgodovinske meje Pirenejev, in sicer s pomočjo nizkega predora. S tem bo uresničilo načrt za prihodnost Evrope 21. stoletja, ki ima takšno moč prepričevanja, da bo zagotovila potrebna finančna sredstva.

To je naš izziv, a zaenkrat bomo bolj skromni in se bomo omejili na odobritev te prve naloge urejanja zakonodaje, za katero bi želel našemu predsedniku, gospodu Simpsonu, tudi čestitati.

  Michael Cramer (Verts/ALE). – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, sistem Transrapid v tem smernice ne bi smel biti vključen. Ne ustreza namreč evropski krajini. Razlik med sistemi, ki jih trenutno imamo, ne zmanjšuje, temveč jih povečuje. Za oblikovanje enotnega sistema smo plačali milijarde, zdaj pa se plačujejo milijarde na nacionalni ravni, da bi se to preprečilo. Tega ne smemo dopustiti!

Čeprav je Evropski parlament nekoč nastopil proti sistemu Transrapid, se je ta nenadoma ponovno pojavil leta 1996 kot projekt med Berlinom in Hamburgom. Potem je nenadoma spet izginili – in nihče ne ve, zakaj. Leta 2004 se je spet nenadoma pojavila povezava Transrapid med münchenskim letališčem in glavno postajo v Münchnu. To je potem ustavila Nemčija z dodatno podporo deželne vlade Bavarske. Obstajal je dogovor, da se ta projekt opusti – nihče ga ni več hotel. Zato se v te smernice ne sme več vključevati.

Ko se je iztekel mandat Edmundu Stoibru, nekdanjemu ministrskemu predsedniku Bavarske, je bil imenovan v kampanjo za zmanjšanje birokracije tukaj v Evropi. To je njegova dolžnost. Je tudi tisti, ki mora zdaj sprejeti odločitev, da ta sistem Transrapid ne sodi v te smernice. To je nekaj, kar moramo vsi upoštevati. Tega sistema Transrapid se moramo znebiti. Z znanstvenega vidika je to bil dober model, vendar zanj v Evropi ni prostora. Sem ne sodi in kot tak ne sodi v te smernice.

  Jörg Leichtfried (S&D). – (DE) Gospa predsednica, želel bi izkoristiti to priložnost in čestitati poročevalcu, gospodu Simpsonu, ter obenem izraziti obžalovanje, da danes ne more biti z nami. Vendar bomo kljub temu zmogli. Posebej bi želel čestitati za pristop, s katerim so se stvari v teh smernicah pustile takšne, kot so, kajti v njih je eno načelo, ki je zelo pomembno, tj. zanesljivost evropskega zakonodajnega telesa in možnost, da lahko nanj računamo. To je s tem poročilom zagotovo doseženo.

Drugič, želel bi omeniti, da potrebujemo tudi predlog za prihodnost, ko se bomo lahko ponovno odločali, kaj je zares del sistema TEN in kaj ne. Razprava bi lahko potekala tako, kot do neke mere že poteka. Nekateri vneto zagovarjajo povezovanje škornja z otokom, drugi pa spet pravijo, da se to nikakor ne sme vključiti. Vendar pa je to napačen način reševanja tega problema. Moramo pogledati, kaj je tisto, kar prinaša dodano vrednost za Evropsko unijo in evropske davkoplačevalce. Poleg tega je seveda treba zagotoviti podporo tam, kjer države članice že nekaj počnejo, kjer se nekaj dogaja, kajti le tako se bo potem tudi nekaj zgodilo in ne bo več prišlo do tega, da bi se načrti TEN pripravili, nato pa se ne bi nikoli izvedli. To bo prineslo koristi evropskim državljanom in potnikom, pa tudi vsem tistim državam članicam, ki se zavzemajo za preusmeritev prometa s cest na železnice.

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospa predsednica, zaradi padca železne zavese in srednjeevropskega povezovanja baltsko-jadranski koridor, kot vemo, trenutno ponovno pridobiva na pomenu, ki ga je imel red propadom donavske monarhije. EU je seveda že potrdila pomen baltsko-jadranskega koridorja tako, da mu je dala prednostni status na severnem delu od Gdanska do Češke republike. Vendar pa bi bilo še pomembneje, če bi se enaka raven prednosti namenila tudi razvoju južnega dela prek avstrijske južne železnice do Italije.

Zlasti na tem omrežju, prek katerega se prepelje približno polovica vsega tovora in potnikov, je treba nevtralizirati nevarno stanje ozkega grla. K trajni odpravi ovire, ki jo predstavlja to ozko grlo, lahko pripomore samo predor Koralm.

Kot vsi vemo, ljudje, ki živijo ob teh tranzitnih poteh, plačujejo visoko in čedalje višjo ceno za naraščajočo količino prometa. Samo dokončen razvoj tega južnega koridorja lahko pripelje do nekakšnega prehoda s cestnega na železniški sistem, česar od drugih infrastrukturnih ukrepov v Avstriji ni mogoče pričakovati.

  Elena Băsescu (PPE). – (RO) V tem trenutku, ko je celoten letalski promet v Evropi soočen z resno prekinitvijo zaradi izbruha vulkana na Islandiji, se potreba po razvoju vseevropskih prometnih omrežij kaže bolj očitno kot kdaj koli prej.

Evropska unija bi morala dati posebno podporo razvoju prometne infrastrukture in njene medsebojne povezave z glavnimi evropskimi prometnimi potmi v državah, ki so se v zadnjih letih pridružile EU. Romunija ima tri vseevropske koridorje, ki prečkajo njeno ozemlje, in sicer 4, 7 in 9, ki so vsi tesno povezani s pristaniškim mestom Constanza na Črnem morju. Mislim, da je treba posebno pozornost nameniti koridorju 7.

Donava je del glavne vseevropske prometne vodne poti Ren-Main-Donava, ki povezuje Severno morje s Črnim morjem od pristanišča v Rotterdamu do Constanze. Ta pot bi lahko v Evropi ustvarila ustrezen prometni steber. Vendar pa je treba vzpostaviti sodelovanje, da bi se pomen teh prometnih koridorjev čim prej povečal.

  Gesine Meissner (ALDE). – (DE) Gospa predsednica, vseevropska omrežja se dejansko uporabljajo za reden promet v Evropi. Lahko bi celo rekli, da je promet resnični steber celotnega evropskega notranjega trga, kar je seveda eden naših glavnih ciljev v Evropi. Zato moramo v celoti poskrbeti, da se bodo vsi koridorji zares razvili, in ugotoviti, kje je potreba po financiranju in kam bi EU morala posebej usmeriti svoja prizadevanja.

Seveda je jasno, da so tu vedno tudi nacionalni interesi. O tem smo se prepričali že danes: nekateri so govorili o Donavi, drugi so govorili predvsem o južni Evropi in tretji o brennerskem baznem predoru. Ti prometni koridorji se nahajajo po vsej Evropi. Cilj je, da iz teh koridorjev naredimo na splošno neprekinjene koridorje po vsej Evropi, da se od kraja A do kraja B ne bo prevažalo samo blago, temveč tudi ljudje. To je naloga, ki je pred nami. Kot sem že rekla, normalno je, da vsak izmed nas pripisuje pomen zahtevam lastne regije. Poskrbeti moramo, da se bomo izognili ozkim grlom in da bomo predvsem dobili pravo delujoče omrežje za vsa prevozna sredstva. To je bistvo in to je tudi nekaj, o čemer bomo ustrezno razpravljali.

  Herbert Dorfmann (PPE). – (DE) Gospa predsednica, v teku te razprave sta bila že omenjena brennerski bazni predor in nova železniška povezava med Münchnom in Verono. Trenutno se po cestah na tej povezavi prevaža približno 50 milijonov ton blaga, zato je ta predor nujno potreben. Vendar pa je bilo danes v tej dvorani tudi omenjeno, da je na obeh straneh Brennerja – tako v Avstriji kot v Italiji – ta projekt težko financirati. Financiranje na italijanski strani bi bilo možno preprosto s preusmeritvijo prihodka iz cestnin, z brennerske avtoceste, v sredstva za železniško povezavo. Da pa bi se to zgodilo, koncesija za brennersko avtocesto ne bi smela postati predmet javnih razpisov – kar je trenutno v načrtu zaradi pritiskov iz Evrope –, temveč bi bilo treba italijanski državi dati priložnost, da podaljša to koncesijo za najmanj nadaljnjih 50 let, namesto da bi jo podelila zasebnim ponudnikom. V tem primeru ne bi bilo nobenega navzkrižnega financiranja, kar bi pomenilo, da se povezava TEN na italijanski strani zelo verjetno ne bi razvila.

  Inés Ayala Sender (S&D). – (ES) Gospa predsednica, Parlament namerava sprejeti to prenovitev na področju vseevropskih omrežij, zato želim, da mi Komisija čim bolj natančno pove, kdaj bomo lahko dobili dostop do sporočila o metodologiji.

Kot veste, gospod komisar, to je ena izmed prednostnih nalog španskega predsedstva, in prehodili smo že pol poti. Zato bi želela čim natančnejši odgovor na vprašanje, kdaj bomo lahko dobili to besedilo, kajti Parlament bo zdaj sprejel prenovitev in bo zato imel čas za preučitev tega novega besedila.

  Andris Piebalgs, član Komisije. – Gospa predsednica, ponovno bi se želel zahvaliti Odboru za promet in turizem za njegovo podporo tej tehnični prenovitvi in upam, da bo glasovanje na plenarnem zasedanju to prenovitev potrdilo.

Današnja razprava je bila dokaj široka in bo pomagala pri predlogu metodologije. Podpredsednik Komisije, gospod Kallas, bo kolegiju poslal predlog 5. maja. Potrebovali smo nekaj časa, ker nova Komisija še ne dela dolgo, zato je trajalo nekoliko dlje, da je nov kolegij pripravil predloge.

Iz te razprave lahko povzamem, da ta parlament zelo močno podpira politiko vseevropskega omrežja. Mislim, da je brez dobro medsebojno povezane infrastrukture, tako v prometu kot pri energetiki ali telekomunikacijah, zelo težko govoriti o Evropi. Mislim, da nam bo ta razprava pomagala, da oblikujemo predloge za metodologijo, kar v bistvu pomeni, da bo Odbor za promet, če bo vse potekalo po načrtih, imel priložnost o tem govoriti maja.

  Saïd El Khadraoui, namestnik poročevalca. – Gospa predsednica, želel bi se samo zahvaliti kolegom, ki so prispevali k današnji razpravi in ponovili to, kar sem poudaril že sam, in sicer da si želimo popraviti napake, storjene v preteklosti, in ne delati vsebinskih sprememb.

To bo na vrsti kasneje v teku prave spremembe smernic in seveda se te razprave veselimo. Zato bova tako poročevalec, gospod Simpson, kot jaz, kot koordinator moje skupine, svetovala moji politični skupini, da ne podpre spremembe, ki so jo predložili Zeleni. Upamo, da nas bodo lahko druge politične skupine pri tem podprle.

  Predsednica. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo na naslednjem plenarnem zasedanju v Bruslju.