Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2010/2155(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A7-0110/2011

Razprave :

PV 23/06/2011 - 5
PV 23/06/2011 - 7
CRE 23/06/2011 - 5
CRE 23/06/2011 - 7

Glasovanja :

PV 23/06/2011 - 12.11
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0285

Dobesedni zapisi razprav
Četrtek, 23. junij 2011 - Bruselj Edition JOIzdaja UL

5. Peto kohezijsko poročilo in strategija za kohezijsko politiko po letu 2013 – Izvajanje programov kohezijske politike 2007–2013 – Evropska mestna agenda in njena prihodnost v kohezijski politiki – Cilj 3: prihodnji načrt čezmejnega, medregijskega in sosedskega sodelovanja – Povečana učinkovitost ESRR in drugih strukturnih skladov (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednik. − Naslednja točka je skupna razprava o naslednjih poročilih:

– poročilu (A7-0222/2011) Markusa Pieperja v imenu Odbora za regionalni razvoj o petem kohezijskem poročilu Komisije in strategiji za kohezijsko politiko po letu 2013 (2011/2035(INI));

– poročilu (A7-0111/2011) Miroslava Mikolášika v imenu Odbora za regionalni razvoj o poročilu o izvajanju programov kohezijske politike za leto 2010 (2010/2139(INI));

– poročilu (A7-0218/2011) Oldřicha Vlasáka v imenu Odbora za regionalni razvoj o evropski mestni agenda in njeni prihodnosti v kohezijski politiki (2010/2158(INI));

– poročilo (A7-0110/2011) Marie-Thérèse Sanchez-Schmid v imenu Odbora za regionalni razvoj o cilju 3: izziv za teritorialno sodelovanje – prihodnji načrt čezmejnega, medregijskega in sosedskega sodelovanja (2010/2155(INI));

– poročilo (A7-0141/2011) Georgiosa Stavrakakisa v imenu Odbora za regionalni razvoj o trenutnem stanju in prihodnji sinergiji ESRR in drugih strukturnih skladov za večjo učinkovitost (2010/2160(INI)).

 
  
MPphoto
 

  Markus Pieper, poročevalec.(DE) Gospod predsednik, najprej bi rad povedal, da bi zelo rad imel na voljo dve minuti časa, da izrazim svoje sklepne misli. Gospe in gospodje, Evropska unija je Evropa solidarnosti in tudi zagovornik evropskih regij. Danes Evropski parlament pošilja močno sporočilo našim regijam. Radi bi pomagali najšibkejšim regijam, da bi vzpostavile boljše povezave. Zagotavljamo podporo obmejnim regijam, da Evropa lahko postane bolj povezana in radi bi uporabili potencial vseh regij, da bi Evropa postala konkurenčnejša.

Čeprav sta gospodarska in finančna kriza zasenčili mnoge od teh dejavnosti, bo evropska strukturna politika še naprej zagotavljala močno spodbudo za rast in zaposlovanje. Po letu 2013 bo ukrepanje precej potrebno zaradi izziva demografske spremembe, spreminjajoče se strukture gospodarstva, pomanjkljivosti naših prevoznih sistemov, začetka dobe obnovljivih virov energije in povečanja socialnih razlik.

Umetnost strukturne politike bo v tem, da se regijam omogočijo inovacije, da bi se spopadle s temi izzivi, in da se jim pomaga, da si same pomagajo. Hkrati Evropa potrebuje regionalni potencial, da bi lahko izvajala strategijo Evropa 2020 in zagotavljala njeno uspešnost. Zagotoviti moramo, da imamo ustrezna sredstva za vse te naloge. Zato bomo nasprotovali vsem poskusom ukinitve naše uspešne strukturne politike s ponovno nacionalizacijo, novimi skladi za podnebje ali za zaposlovanje ali kakršnimi koli drugimi centralističnimi ukrepi, ki jih morda načrtujejo v Bruslju. Okrepiti hočemo načelo upravljanja na več ravneh. Odgovornost regij za uresničevanje evropskih ciljev sama po sebi prinaša dodano vrednost.

V poročilu smo pripravili vrsto predlogov o tem, kako lahko Evropa to dodano vrednost še poveča. Pozivamo k večji količini sredstev, da bi izboljšali infrastrukturo v naših obmejnih regijah in okrepili vseevropska omrežja. Radi bi več vlagali v prihodnost naših mest in naših podeželskih območij in pozivamo k boljšemu usklajevanju programov. Verjetno je, da bo večina v Parlamentu podprla vmesno kategorijo z visokimi stopnjami subvencioniranja za manj prikrajšane regije. To bi rad odsvetoval, saj bi odpravljanje postalo nedejavnost, ki si je Svet ne more privoščiti.

Prav tako uvajamo izboljšane predloge za večjo učinkovitost in preglednost. Za nas je zelo pomembno zagotoviti, da se pri dodeljevanju sredstev uporabijo strožji pogoji. Zakonodajo EU je treba izvajati, preden bo denar EU na voljo. To velja za javna naročila in regulacijo cen. Prav tako si želimo precej strožjega nadzora nad dodeljevanjem subvencij. Če ne bomo končno in redno javno obsojali držav članic, v katerih se dogaja večina goljufij, bomo izgubili svojo verodostojnost.

Pozivamo k večji zavezanosti Komisije spremljanju uporabe finančnih sredstev. Gospod Lewandowski, prosim, ne zaupajte preveč državam članicam. Sami prevzemite odgovornost za akreditacijo nacionalnih inšpekcijskih organov in Parlament vas bo pri tem podprl.

Na koncu bi rad Komisijo opozoril na nekaj točk, ki v poročilu niso omenjene. V nasprotju z osnutkom poročila ne pozivamo več k zmanjšanju sofinanciranja, prav tako, in na to bi rad opozoril, pa tudi ne pozivamo k povečanju. Poročilo prav tako ne vsebuje več našega predloga za združitev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji in Evropskega socialnega sklada. Vendar pa, prosim, vedite, da prav tako ne želimo neodvisnega Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Prosim, da ta dva primera obravnavate kot dokaz dejstva, da se Parlament precej bolj strinja z reformo, kot je mogoče sklepati iz poročila. Potrebujemo reformo naše strukturne politike, da bi zagotovili, da EU ostane močna.

Za konec bi rad povedal, da mi je bilo sodelovanje pri poročilu na splošno v veliko veselje. Vendar pa me je vznemirjalo pogosto pojavljanje sebičnega nacionalizma, ki se na žalost odraža tudi v tem poročilu. Zanima me, kako se bo to obravnavalo pri glasovanju. Najlepša hvala za vašo pozornost.

 
  
MPphoto
 

  Miroslav Mikolášik, poročevalec. Gospod predsednik, najprej bi se rad zahvalil vsem spoštovanim poslancem, ki se trudijo za zanimiv prispevek, in zlasti poročevalcem v senci za njihovo odlično sodelovanje. V predlogih sprememb in tudi v mnenjih so bile izražene številne spodbudne in smiselne zamisli, zato sem posebno pozornost namenil vzpostavljanju dobro uravnoteženega pristopa, ki bi zajel čim več njihovega bistva in raznolikosti.

Strateško poročanje je nova značilnost kohezijske politike, ki je bila uvedena v sedanjem programskem obdobju 2007–2013. S strateškim poročilom za leto 2010 ima Parlament prvič priložnost za analizo in oceno učinkov in rezultatov izvajanja kohezijske politike. To je tudi priložnost, da se izrazi mnenje Parlamenta o prednostnih področjih porabe držav članic in izpostavi področja, na katerih so potrebna večja prizadevanja, vključno z obravnavanjem izvajanja kohezijske politike in strateškega poročanja s strani Komisije.

Strateško poročilo za leto 2010 je osredotočeno predvsem na izvajanje programov v sedanjem programskem obdobju in strateškem poročanju. Vendar pa prav tako zagotavlja več dragocenih pogledov v prihodnost kohezijske politike.

Prvič, glede izvajanja programov: navedeni obseg financiranja izbranih projektov znaša 93,4 milijard EUR, kar predstavlja več kot 27 % razpoložljivih sredstev EU v zadevnem obdobju. To lahko obravnavamo kot precej smiselno, ne le zaradi resnega poslabšanja družbenogospodarskih razmer v obdobju 2008–2009 zaradi svetovne krize, a tudi zaradi reforme politike za obdobje 2007–2013.

Kljub temu je napredek v različnih državah in pri različnih temah precej različen, s skupno stopnjo izbora v višini približno 40 % v devetih državah članicah in pod 20 % v štirih državah članicah. Jasno je, da še vedno obstajajo očitne gospodarske, socialne in okoljske razlike med evropskimi regijami. Po drugi strani je bila povprečna stopnja izbora projektov za tri cilje konvergence, regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja ter evropskega teritorialnega sodelovanja skladnejša – in enako velja za kategorije, povezane s cilji lizbonske strategije. Višje stopnje črpanja za okoljske programe v okviru cilja evropskega teritorialnega sodelovanja kažejo dodano vrednost čezmejnega in medregijskega sodelovanja – ki bi ga bilo treba zato v prihodnosti spodbujati. Po drugi strani je na določenih področjih potrebnega več prizadevanja, zlasti za izboljšanje izvajanja, preprečevanje prekomernih zamud, zagotavljanje strožje finančne discipline in povečanje sinergij z drugimi politikami EU.

Drugič, glede strateškega poročanja: to je instrument za strateško obravnavanje in razpravljanje o tematski razsežnosti kohezijske politike na podlagi konkretnih dokazov, ki jih zagotovijo države članice. Strateško poročanje je tudi ocenjevanje potekajočega procesa. Izvaja se v programskem obdobju, da bi zagotovili pregled napredka držav članic pri doseganju ciljev EU in uporabno podlago za izboljšanje učinkovitosti. V poročilu so tako izpostavljene številne dobre prakse, ki lahko pomagajo povečati kakovost poročanja, povečati lastništva zainteresiranih strani v državah članicah in nazadnje izboljšati učinkovitost izvajanja.

Naj zaključim z omembo le ene od številnih dobrih praks, in sicer uporabe glavnih kazalnikov v vseh državah članicah.

 
  
MPphoto
 

  Oldřich Vlasák, poročevalec. – (CS) Gospod predsednik, rad omenil več točk v zvezi s poročilom, katerega poročevalec sem, in sicer s poročilom o mestni razsežnosti prihodnje kohezijske politike.

Poročilo se osredotoča na mesta in njihovo vlogo v kohezijski politiki. Vendar pa bi rad najprej poudaril, da to ne pomeni, da bi pri razporejanju evropskih sredstev morali pozabiti na podeželska območja. Nasprotno, obstaja potreba po usklajenem in sočasnem razvoju tako velikih mest kot majhnih podeželskih skupnosti. Te teme sem mimogrede poudaril v svojih predlogih sprememb poročila gospoda Siekierskega o prihodnosti skupne kmetijske politike.

V svojem uvodu bi rad omenil več točk. Prvič, zavedati se moramo, da so mesta pomembna podlaga za izvajanje strategije Evropa 2020, med drugim zato, ker so nedvomno pomembne za gospodarski razvoj evropskih regij. Zato je bistveno, da imajo mesta močna pooblastila pri izvajanju ciljev te skupne evropske strategije.

Drugič, rad bi poudaril, da moramo v mnogih mestih razviti osnovno infrastrukturo. Po mojem mnenju bi bila dobra rešitev ne le preprosta obnova, temveč tudi posodobitev in tehnološke naložbe v infrastrukturo z informacijskimi tehnologijami. Potem bi bili lahko prepričani, da bo v mestih res prišlo do velike rasti in boljše kakovosti življenja. Prednost bi morali dati le takšnim naložbam v rast, med drugim zaradi načela koncentracije.

Tretjič, rad bi omenil temo partnerstva. Partnerstvo je pogosto prazen pojem. Zato bi si želel, da bi mestom lahko zagotovili resnično podporo, in zato pozivam Komisijo, naj države članice obveže k temu, da politične predstavnike glavnih mest in federacij lokalnih in regionalnih organov vključijo v vse stopnje odločanja v okviru kohezijske politike. Lokalni predstavniki bi morali imeti možnost za sodelovanje pri pogajanjih o nacionalnih sporazumih za načrtovani strateški razvoj.

Četrtič, in to je zadnja glavna zadeva iz osnutka poročila, ki bi jo danes rad omenil, obstajajo instrumenti finančnega inženiringa. Veliko smo že slišali o pobudi JESSICA. V resničnem svetu pa se ne dogaja kaj veliko. Zato bi rad, da Komisijo pozovemo, naj oceni izkušnje s temi instrumenti in spremeni njihova pravila, da bi postali konkurenčni v primerjavi z drugimi instrumenti na finančnem trgu. Hkrati mislim, da bi države članice morali pozvati k izvajanju pobude JESSICA na ravni mest in ne na regionalni ali nacionalni ravni. Le tako bo pobuda JESSICA resnično v rokah mest, zaradi česar bo njen učinek lahko dolgoročen.

 
  
MPphoto
 

  Marie-Thérèse Sanchez-Schmid, poročevalka.(FR) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, prednostne razprave o kohezijski politiki so redke in današnja je izjemno pomembna.

Regionalna politika je bila v svoji dolgi zgodovini pogosto uspešna in leta 2009 je z 350 milijardami EUR, vloženimi v naše regije med letoma 2007 in 2013, postala glavni element odhodkov. Danes bo Parlament glasoval o prihodnosti te politike in določil njene prednostne naloge pri pripravah na prihodnja pogajanja o proračunu in nadzoru za naslednji finančni okvir.

Sama sem se imela čast posvečati prihodnosti evropskega teritorialnega sodelovanja – cilju 3 kohezijske politike – in rada bi se zahvalila poročevalcu v senci in Evropski komisiji za njuno plodno sodelovanje.

Kaj je teritorialno sodelovanje? Čemu služi? Za kakšna vprašanja gre? Kako pomembno bi morala biti v okviru regionalne politike? To so vprašanja, na katera moramo odgovoriti.

Danes 196 milijonov evropskih državljanov živi v obmejnih regijah. V teh regijah se z razlikami, s katerimi se srečujejo, kažejo težave naših državah pri prilagajanju izzivom odprtih meja, dokončanju evropskega skupnega trga in globalizaciji.

Evropa je razdeljena na 27 držav članic in 271 regij. Posledično je evropsko ozemlje razdeljeno in razmejeno s številnimi upravnimi mejami, ki označujejo različne politične in pravne sisteme. Če povzamem francoskega sociologa, je meja politični objekt, ki tam, kjer je bližina, ustvarja ločenost. Nasprotno pa Evropska unija želi ustvarjati bližino, kjer je zgodovina ustvarila ločenost, nerazumevanje in včasih sovraštvo.

Pravzaprav je preambula Rimske pogodbe iz leta 1957 skupni imenovalec naše vloge evropskih izvoljenih predstavnikov. Cilj Evropske unije je „vse tesnejša zveza med narodi Evrope“. Namen cilja 3 s 8,5 milijardami EUR je poskušati zmanjšati negativen vpliv meja v vsakdanjem življenju naših državljanov brez odpravljanja meja ali dvomov o njihovi legitimnosti, da bi te meje, ki ločujejo, spremenili v meje, ki povezujejo.

Zaradi tega je evropsko teritorialno sodelovanje uresničitev evropskega povezovanja in izjemen vir konkurenčnosti.

Kakšno prihodnost mu želimo nameniti?

To poročilo vsebuje konkretne in pragmatične predloge, ki izvirajo iz povpraševanja na terenu, srečanj številnih zainteresiranih strani in pričakovanj državljanov.

Prvič, jasno omembo dodane vrednosti evropskega teritorialnega sodelovanja in njegovega potenciala povečane konkurenčnosti. Predlog za povečanje sredstev zanj na 7 % v naslednjem proračunu za kohezijsko politiko. Ohranjanje celotne strukture in ključne vloge čezmejne razsežnosti, da bi izpolnili lokalne potrebe obmejnih skupnosti. Zagotavljanje sredstev za vsak program sodelovanja, ki se izvaja z uporabo usklajenih meril, da bi nekaterim državam članicam preprečili izračunavanje finančnega donosa. Bolj strateško načrtovanje financiranja v zvezi s strategijo Evropa 2020 na teritorialni ravni.

Pobude za vlogo regionalnih operativnih programov v velikih čezmejnih in nadnacionalnih projektih, kot so vseevropska prometna omrežja. Okrepljeno usklajevanje nadnacionalne razsežnosti in makroregionalnih strategij, poenostavljeno izvajanje s sprejetjem ločene uredbe. Boljšo uporabo evropskih združenj za teritorialno sodelovanje, ki so edini pravi instrument celotne Skupnosti za upravljanje na več ravneh. In nazadnje, izboljšano prepoznavnost in večjo jasnost teritorialnega sodelovanja lokalnih uprav in državljanov.

Za konec bi rada povedala, da je teritorialno sodelovanje ena od pravih evropskih politik z visoko dodano vrednostjo. Je najpreprostejši, najhitrejši in najcenejši način za doseganje živahnega in praktičnega evropskega povezovanja.

Gospod komisar, gospe in gospodje, danes imamo dolžnost, da okrepimo najbolj evropski cilj kohezijske politike.

 
  
MPphoto
 

  Georgios Stavrakakis, poročevalec. (EL) Gospod predsednik, gospod komisar, glavna predpostavka, izražena v poročilu, je, da bo krepitev sinergij med Evropskim skladom za regionalni razvoj in drugimi sredstvi za kohezijsko politiko močno pripomogla k povečanju tako učinkovitosti kot dodane vrednosti kohezijske politike. Hkrati so večje sinergije potrebne tudi pri ukrepih za razvoj Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Evropskega sklada za ribištvo. Večje sinergije v praksi pomenijo, da so ukrepi, ki se financirajo iz različnih skladov za kohezijsko politiko, pripravljeni, oblikovani in uvedeni v okviru celovitega skupnega načrta, da se pri vsakem ukrepu uporabijo in dopolnijo pozitivni rezultati drugih ukrepov.

Izkušnje pri izvajanju programov kohezijske politike zdaj jasno kažejo, da je uspešen izid večine ukrepov za regionalni razvoj v bistvu odvisen od izvajanja dopolnilnih pobud. Izboljšanje infrastrukture na primer ne vodi samodejno v večjo rast, če ni povezano z vlaganjem v izobraževanje, podjetja in inovacije. Zato mislimo, da bo učinkovito usklajevanje prineslo resnične koristi z vidika učinkovitosti in izboljšanja dobrega proračunskega upravljanja.

Glavna zahteva v poročilu za dosego tega cilja je sprejetje skupnih pravil o upravljanju in uporabi v splošnem okviru kohezijske politike, za Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Evropski sklad za ribištvo. Poleg koristi zaradi prihranka sredstev in uporabe dopolnjevanja bi se s tem poenostavila uporaba sredstev s strani upravičencev in upravljanje sredstev s strani nacionalnih organov. In nazadnje, poenostavitev, dosežena z uskladitvijo pravil na vseh ravneh načrtovanja bo omogočila sodelovanje malih agencij v programih kohezijske politike, z njo pa se bo izboljšala tudi uporaba sredstev.

V okviru poročila prav tako pozdravljamo pobudo Evropske komisije za sprejetje enotnega strateškega okvira, ki bi zajemal več sredstev. Vendar pa v Odboru za regionalni razvoj pozivamo k temu, da ta enotni okvir in usklajevanje ne bi bila omejena le na stopnjo načrtovanja politik, temveč bi zajemala vse stopnje oblikovanja politik: načrtovanje, izvajanje in plačila, revizijo in ocenjevanje.

Rad bi izrazil tudi svoje zadovoljstvo nad dejstvom, da so bila glavna sporočila mojega poročila sprejeta tako v izjemno pomembnem predlogu resolucije Evropskega parlamenta o prihodnji finančni perspektivi Evropske unije kot v poročilu o prihodnosti kohezijske politike.

Naj za konec, kot sem poudaril na začetku, opozorim na to, da je osnovno vodilo mojega poročila to, da se bo z večjimi sinergijami med sredstvi učinkovitost kohezijske politike še dodatno izboljšala. Glede na to bi rad izrazil svojo zaskrbljenost nad dejstvom, da se je pred kratkim pojavila težnja k temu, da se kohezijska politika razdeli med različne proračunske vrstice. Jasno nasprotujemo kakršnemu koli tovrstnemu predlogu, ker neposredno uničuje temelje same kohezijske politike, zlasti partnerstvo in celovit pristop k regionalnemu razvoju.

 
  
MPphoto
 

  Johannes Hahn, član Komisije. (DE) Gospod predsednik, spoštovani poslanci, obiskovalci Evropskega parlamenta, kohezijska politika je osrednji steber projekta evropskega povezovanja in je na splošno ena od najuspešnejših politik v zadnjih desetletjih. V tem obdobju nam je resnično uspelo zmanjšati razlike v blaginji evropskih regij. Spremembe kategorizacije v naslednjem obdobju bodo osvetlile to dejstvo.

Ponovno moram poudariti, da je obenem regionalna politika postala osrednja in trajnostna naložbena politika za vse evropske regije. Če želimo zagotoviti uspešnost strategije Evropa 2020 in če želimo strategijo, ki zdaj obstaja le kot dokument, spremeniti v konkretne dejavnosti, pobude in projekte, moramo v vseh naših regijah izvajati prav to najnovejšo, napredno obliko regionalne politike, da bi dosegli potrebne rezultate v naših mestih, skupnostih, podjetjih, raziskovalnih centrih in šolah.

Rad bi se zahvalil Evropskemu parlamentu in zlasti poročevalcem gospodu Pieperju, gospodu Mikolášiku, gospodu Vlasáku, gospe Sanchez-Schmid in gospodu Stavrakakisu za njihova odlična poročila, ki nam bodo pomagala napredovati pri našem delu. Najrazličnejše razprave, ne le v odboru, temveč tudi ob številnih drugih priložnostih, so pokazale, da je tako. Predvidevam, da bodo mnogi od teh pomembnih in zelo konstruktivnih prispevkov vključeni v oblikovanje prihodnje regionalne politike. Parlament in Komisija se v zvezi z glavnimi vidiki prihodnjega razvoja regionalne politike pomikata v isto smer in rad bi se vam zahvalil za to. Rad bi jasno povedal, da smo med razpravo o regijah s prehodno pomočjo pozabili na dejstvo, da imamo na tem področju toliko skupnega, vključno s skupnimi prednostnimi nalogami in zelo pomembnimi predlogi za spremembe prihodnje usmeritve politike, zaradi katerih bo še uspešnejša, trajnejša in opaznejša ter razumljivejša in oprijemljivejša za evropske državljane. Imamo skupno zavezo vzpostavljanju močnih povezav med regionalno politiko in strategijo Evropa 2020 in skupni vzpostavitvi potrebne pogojenosti, da bomo lahko pomagali pri premagovanju kakršnih koli težav pri izvajanju politike. Prav tako smo skupaj zavezani zagotavljanju, da se naša politika močno osredotoča na rezultate. To nam bo na koncu omogočilo, da ugotovimo, kaj bi lahko dosegli pri tej politiki s ciljno uporabo finančnih sredstev v vseh posameznih regijah do konca obdobja in kako bi torej s to politiko lahko prispevali k osrednjim ciljem strategije Evropa 2020.

Če dovolite, bi rad izrazil nekaj kratkih pripomb o posameznih poročilih. Najprej bi se rad posvetil poročilu gospoda Pieperja. Rad bi poudaril to, kar je povedal o pripravljenosti na uvedbo reforme in o dogovorih na številnih področjih. Pomembno je, da smo zavezani inovacijam, trajnosti, energetski učinkovitosti in izkoriščanju potenciala pametnih zelenih tehnologij za evropsko gospodarstvo in ohranjanje delovnih mest v konkurenčnem globalnem okolju. O tem smo razpravljali v tem parlamentu, ki bi se mu rad zahvalil za njegovo veliko podporo predlagani vzpostavitvi tako imenovanih regij s prehodno pomočjo v naslednjem obdobju. Pogosto smo razpravljali o tem vprašanju. Ustrezno smo ga obravnavali in ni treba, da se zdaj posvetim podrobnostim. Vendar pa bi rad ponovno poudaril, da je bila naša skrb vedno pripraviti predlog za pomoč tistim območjem regij, ki niso bila med najrevnejšimi, a so bila še vedno precej pod povprečjem, in za zagotavljanje podpore pri procesu zmanjševanja zaostanka. Kljub temu pa razumem skrbi in pomisleke, ki so jih izrazili nekateri. Pripravljen sem, in pri tem bom celo uporabil proaktiven pristop, da proti koncu naslednjega obdobja razmislimo o možnostih, ki so že na voljo za predhodno oceno, da bi ugotovili, do kolikšne mere so bili doseženi cilji v posameznih regijah, da bi ocenili, ali je uspeh pri doseganju ciljev umanjkal zaradi notranjih ali zunanjih dejavnikov, in da bi opredelili zaključke glede dodeljevanja sredstev v obdobju, ki bo sledilo naslednjemu. To so smiselni in potrebni koraki, s katerimi bomo v prihodnosti zagotovili politično sprejemljivost in tudi sprejemanje tovrstne evropske politike s strani državljanov.

Rad bi se zahvalil gospodu Mikolášiku, ker je v svojem poročilu izrazil jasno zavezanost doseganju rezultatov in izrecno omenil pomembnost in prihodnji razvoj strateških poročil, njihov vpliv in način uporabe.

Gospod Vlasák, ki se je vedno močno zavzemal za mesta, in celotna skupina si prav tako zaslužijo mojo zahvalo. Naša mesta so osrednji vidik naših ključnih evropskih ciljev, čeprav ne smemo spregledati podeželskih območij. Nikoli se ne bom naveličal ponavljati, da moramo izboljšanje energetske učinkovitosti začeti v mestih. Če želimo zmanjšati izpuste CO2, moramo začeti v mestih. Boj proti revščini je boj za izboljšanje propadajočih predelov v vseh večjih evropskih mestih. Zato obstaja veliko razlogov, zakaj moramo začeti v mestih in, kot sem povedal, ne smemo pozabiti na podeželska območja. Vendar pa – to zadeva gospoda Stavrakakisa – obstaja tudi potreba po boljšem sodelovanju z drugimi skladi na tem področju in zlasti s skladom za razvoj podeželja. Treba bo zagotoviti učinkovito, dobro in pregledno usklajevanje z okvirnim programom za raziskave, še posebno v zvezi z inovacijami. To pa zato, ker je ključno merilo pri odločanju na področju raziskav odličnost, ki pa ni geografsko opredeljiva. To je razvidno tudi iz dejstva, da več kot 30 % finančnih sredstev za raziskave prejme deset evropskih regij s prav to koncentracijo. In zato je to pomembno. V sedanjem obdobju začenjamo vlagati denar iz strukturnih skladov v raziskovalno infrastrukturo povsod po Evropi, kjer narava projektov to upravičuje, in v naslednjem obdobju bomo svojo porabo še povečali. To bo omogočilo postopno vzpostavitev širše podlage raziskovalnih dejavnosti po Evropi. Načeloma so tudi mala in srednja podjetja odgovorna za inovacije, na primer pri razvoju izdelkov ter upravljanju, storitvah in trženju, kar zajema več različnih plasti. To široko podlago potrebujemo, ker so v zadnjem času mala in srednja podjetja v Evropi tista, ki ustvarjajo delovna mesta in jih dolgoročno ohranjajo.

Rad bi se zahvalil tudi gospe Sanchez-Schmid za njen prispevek. O teritorialnem sodelovanju smo že večkrat razpravljali. Gre za področje, zelo raznoliko in zapleteno, ki predstavlja eno od naših najbolj evropskih politik. Omogoča nam, da odpravimo meje, ki jih državljani niti ne bi smeli obravnavati kot meje, in da resnično napredujemo pri procesu evropskega združevanja in povezovanja. Novi pristopi, na primer na področju makroregionalnih strategij, kažejo potencial čezmejnega sodelovanja.

Še enkrat hvala za vaše prispevke. Veselim se razprave. Lahko vam zagotovim, da bodo številne od teh misli in zamisli vključene v predlog o pravni podlagi, ki jo potrebujemo za naslednje obdobje subvencioniranja, ki ga bomo predstavili septembra letos. Hvala lepa tudi za vašo stalno podporo evropski regionalni politiki in njenemu razvoju.

 
  
MPphoto
 

  Derek Vaughan, poročevalec mnenja Odbora za proračunski nadzor. Gospod predsednik, če EU želi odigrati svojo vlogo pri ustvarjanju delovnih mest in rasti, zlasti zdaj, ko države članice zmanjšujejo svojo porabo, je močna, dobro financirana kohezijska politika ključnega pomena.

S strukturnimi skladi na območjih, kot je Wales, prihaja do sprememb, in da bi se to nadaljevalo, moramo za kohezijsko politiko zagotoviti ustrezno financiranje, dobro usmeritev, ustrezno porabo denarja in enostavnejši sistem. Zadnji dve točki sta seveda za Odbor za proračunski nadzor zelo pomembni. Državam članicam in tudi prosilcem želimo olajšati in poenostaviti življenje. Zagotoviti moramo ravnotežje med zagotavljanjem ustrezne porabe denarja in enostavnim dostopom do sredstev, zlasti za manjše organizacije.

Za konec bi rad omenil še naslednje. Ko razmišljamo o kakršnem koli koraku k večji osredotočenosti na mestna območja in mesta, vzpostavitvi morebitnega novega sklada za infrastrukturo in morebitni vzpostavitvi rezerve na podlagi doseženih rezultatov, moramo zagotoviti, da vse te stvari ne ogrozijo revnejših regij v EU ali jim škodijo.

 
  
  

PREDSEDSTVO: ROBERTA ANGELILLI
podpredsednica

 
  
MPphoto
 

  Veronica Lope Fontagné, poročevalka mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve. (ES) Gospa predsednica, najprej bi rada opozorila na pomemben prispevek kohezijske politike h gospodarski rasti in k povezovanju državljanov in ozemelj EU.

Iz tega razloga je bilo bistveno upoštevati mnenje Parlamenta o politiki, ki naj bi ji sledili po letu 2013, in bilo bi nepošteno, da ne bi omenili dela gospoda Pieperja v zvezi z njegovim obsežnim poročilom.

V okviru kohezijske politike je Evropski socialni sklad bil in bo zelo pomemben instrument za pomoč državam članicam pri prilagajanju njihovih politik strategiji Evropa 2020 in v boju proti finančni krizi.

Prizadevanja v zvezi s skladom morajo biti osredotočena na ustvarjanje delovnih mest, spodbujanje vseživljenjskega učenja, pomoč, namenjeno zlasti nižje kvalificiranim delavcem, osebam zunaj trga dela, skupaj z najranljivejšimi skupinami, žrtvami diskriminacije in seveda MSP.

Njegov cilj bi morala biti tudi socialna vključenost in zmanjšanje revščine.

Da bi dosegli te cilje, je nujno, da ima socialni sklad kot del strukturnih skladov na voljo ustrezna sredstva in da se upravna in postopkovna bremena čim bolj omilijo in zmanjšajo.

 
  
MPphoto
 

  Antigoni Papadopoulou, poročevalka mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve. Gospa predsednica, svetovna gospodarska recesija je dramatično spremenila gospodarsko okolje v EU: povečala je brezposelnost, zmanjšala gospodarsko rast in škodovala poslovnemu okolju.

Kohezijska politika mora biti učinkovit instrument za odziv na družbenogospodarske izzive finančne krize in zmanjšanje razlik med stopnjami razvoja evropskih regij.

Ocena izvajanja programov kohezijske politike, sofinanciranih s strukturnimi skladi v obdobju 2007–2013, bi morala odražati vpliv izbranih projektov v okviru kohezijske politike na oživitev evropskega gospodarstva, zlasti z vidika ustvarjanja novih delovnih mest, zmanjšanja družbenogospodarskih razlik, povečanja socialnega vključevanja in izboljšanja človeškega kapitala.

Vendar pa se v času, ko gospodarska in finančna kriza povečuje socialne razlike, sredstva, ki so dodeljena državam članicam iz strukturnih skladov, zmanjšujejo. Komisija bi morala spodbujati učinkovitost in prepoznavnost Evropskega socialnega sklada ter v sodelovanju z državami članicami zagotoviti močne sinergije med strukturnimi skladi in ustreznimi evropskimi politikami ter tudi spodbujati sinergije, ki izpolnjujejo spreminjajoče se zahteve sedanjega trga dela.

 
  
MPphoto
 

  Anna Rosbach, poročevalka mnenja Odbora za promet in turizem.(DA) Gospa predsednica, ko govorimo o mestih prihodnosti, vemo, da se bo potreba po večji mobilnosti povečala. Promet bo postal še pomembnejši del življenja državljanov. Mnogi se bodo preselili dlje, na podeželska območja, in se bodo vozili na delo v bližino mest. Da bi se izognili onesnaževanju, prometnim zastojem in zamudnim potovanjem, moramo najti nove ureditve, kot so brezplačne zmogljivosti P+R, skupaj s prilagodljivimi mesečnimi vozovnicami za različne oblike prevoza, kot so kolesa, motorji, uporaba enega avtomobila za več oseb, podzemna železnica, električni avtobusi, podzemni železniški sistemi itd. Brez prilagodljivih možnosti prevoza bodo mesta propadla. Zato potrebujemo hitre nove zamisli. Avtomobilska industrija se zaveda, da se moramo hitro odzvati, sicer nas bodo podjetja zunaj Evrope prehitela. Ta se pripravljajo na prihodnost pametnejših avtomobilov in mešanih oblik prevoza. Mi, kot politiki, bi morali storiti enako. To je vse lepo in prav, toda ne razumem dobro, zakaj se bodo za te pobude uporabila sredstva EU, saj je v interesu regij, da so privlačne za državljane. Mislim, da bi morali v teh časih krize končno prenehati prositi za več denarja kot kakšni razvajeni najstniki.

 
  
MPphoto
 

  Tadeusz Cymański, poročevalec mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov.(PL) Gospa predsednica, strategija Evropa 2020 naj bi pomagala ustvarjati gospodarsko rast tako, da bo obenem preprečevala tudi socialno izključevanje. Kohezijska politika kot eden od glavnih instrumentov strategije Evropa 2020 bi morala v prihajajočem obdobju več prispevati k zmanjšanju pojava revščine v naših državah. Delo Evropskega socialnega sklada bi moralo biti bolj osredotočeno na skupino ljudi, ki potrebujejo podporo, da bi jim pomagali najti zaposlitev in da bi jim pomagali pri vključevanju v družbo.

K temu bi morali prispevati z vzpostavitvijo sodobnih ustanov za oskrbo in izobraževanje otrok in z visokokakovostnim usposabljanjem za iskalce zaposlitve. To so posebni primeri ukrepov, ki bodo olajšali usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Prav ti ukrepi si še posebno zaslužijo podporo iz strukturnih skladov in ti bodo pripeljali do zmanjšanja revščine med ljudmi, ki so najbolj ogroženi.

Prav tako je pomembno, da se v naslednjem obdobju financiranja pri vzpostavitvi in izvajanju strukturnih programov usmerimo predvsem na ljudi, da bi poenostavili postopke za uporabo sredstev. Številni inšpekcijski pregledi in revizije pomenijo, da so formalna vprašanja v zvezi z izvajanjem programov postala najpomembnejša prednostna naloga in da so ovira za uspešno in učinkovito uporabo pomoči.

 
  
MPphoto
 

  Jaromír Kohlíček, poročevalec mnenja Odbora za promet in turizem. – (CS) Gospa predsednica, program INTERREG III za čezmejno medregijsko sodelovanje je popoln instrument za razvoj. Mislim, da je prožnost, omenjena v členu 21 uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj, z drugimi besedami možnost zagotavljanja sredstev tudi za odhodke zunaj obsega programa, pomemben element.

Po mojem mnenju bo izvajanje programa po eni strani omogočila stabilizacija pravil, po drugi pa ta prožnost. Evropska združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) lahko kot pravne osebe igrajo pomembno vlogo. Mislim, da bo njihov statut kmalu dokončan, in to bo močno povečalo njihov ugled. To bo lahko pripeljalo tudi do večje vključenosti zasebnih subjektov ali prispevnih organizacij in s tem do učinkovitejše uporabe sredstev. Konfederalna skupina Evropske združene levice – Zelene nordijske levice podpira ta izboljšani program teritorialnega sodelovanja.

 
  
MPphoto
 

  Erminia Mazzoni, v imenu skupine PPE.(IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe je kohezijski politiki dodal ozemeljsko razsežnost. Zaradi razvoja je še nujnejše spodbujati mehanizem pravega sodelovanja. Da bi tako sodelovanje postalo uspešno in učinkovito, je nujno treba omogočiti primernejšo uporabo instrumentov, ki so na voljo.

Poročilo gospoda Vlasáka – ki se mu zahvaljujem – o evropski mestni agendi in njeni prihodnosti v kohezijski politiki predstavlja zelo uravnoteženo vizijo mestne razsežnosti v okviru kohezijske politike, pri kateri se upoštevajo vsa mnenja skupin, izražena med razpravo v Odboru za regionalni razvoj.

Približno 73 % celotnega prebivalstva Evrope živi na mestnih območjih. Ti prebivalci ustvarijo 80 % bruto domačega proizvoda (BDP) in porabijo do 70 % energije v Evropi. Njihov razvoj je torej neposredno povezan s področji, kot so zaposlovanje, socialno vključevanje, varstvo okolja in na splošno doseganje ciljev kohezijske politike. Trditev gospoda Vlasáka v zvezi z osrednjim vprašanjem ponovne oživitve mestne politike kot podlage za razvoj strategije Evropa 2020 je popolnoma sprejemljiva, čeprav je pomembno, da ne pozabimo na podeželska in primestna območja.

Obstajata dve prednostni nalogi, na kateri bi rada opozorila komisarja, in sicer spodbujanje in krepitev sistema upravljanja na več ravneh ter sinergije med različnimi skladi, z drugimi besedami celovita vizija in pristop k financiranju.

V zvezi s prej omenjenim smo v pregledu, ki smo ga predstavili, in v razpravi, ki mu je sledila, pokazali, da regionalni in lokalni organi ter civilna družba ne sodelujejo dovolj pri oblikovanju, izvajanju in razvoju regijskega načrtovanja, torej pri uporabi instrumentov kohezijske politike. Po drugi strani smo predstavili težave, ki se pojavljajo pri neprožnemu financiranju. Zato smo pozvali in tudi zdaj pozivamo Komisijo, naj razmisli o prožnejšem financiranju in zlasti o večji povezanosti Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Kohezijskega sklada.

 
  
MPphoto
 

  Constanze Angela Krehl, v imenu skupine S&D.(DE) Gospa predsednica, kohezijska politika je uspešna evropska politika, ki jo vsi uporabljajo, vključno z regijami, ki niso tako dobro razvite, in tistimi, ki že imajo močno gospodarstvo. To so pokazale različne študije. Najpomembnejše pa je, da lahko evropski državljani neposredno izkusijo njene koristi. Zato v prihodnosti potrebujemo kohezijsko politiko v vseh regijah Evropske unije. Kljub vsemu je naša dolžnost, da naše dobre politike še izboljšamo. To je tisto, kar Evropski parlament želi doseči s poročilom gospoda Pieperja.

Sodobna kohezijska politika pomeni spopadanje z novimi izzivi, oblikovanje najsodobnejše infrastrukture, spopadanje s podnebnimi spremembami, podpiranje energetske varnosti in učinkovitosti, spodbujanje raziskav in razvoja, zagotavljanje podpore za mala in srednja podjetja (MSP) in ustvarjanje delovnih mest. Seveda moramo tudi zagotoviti učinkovito uporabo sredstev. Zato jasno sporočamo, da mora biti kohezijska politika preglednejša, usmerjena v rezultate in da mora vključevati manj birokracije. Kot je prej povedal gospod Stavrakakis, je treba izboljšati tudi usklajevanje različnih skladov in programov. Zelo pomembno je, da se načelo partnerstva prenese na novo in boljšo raven. Vključiti moramo vse, tudi regije, lokalna območja, obe strani industrije in pomembnejše nevladne organizacije.

Nova vmesna kategorija ostaja sporna. Mislimo, da bo vmesna kategorija pomagala regijam, ki potrebujejo več podpore kot klasične regije cilja 2. Te ne bodo financirane na račun drugih regij. Nasprotno, rezultat ne bo mozaik subvencij. Namesto tega bodo številni postopki uvajanja in opuščanja standardizirani in mislim, da to v Evropski uniji resnično potrebujemo. Kdor misli, da uvajamo stalno kategorijo subvencioniranja, podcenjuje Evropski parlament. V zadnjih nekaj letih smo dovolj pogosto dokazali, da smo sposobni uvesti nove pobude Skupnosti, kadar so te potrebne. Vendar pa smo si tudi skupaj prizadevali, da bi jih po dosegi cilja ponovno odpravili. Dovolj smo usposobljeni, da lahko ob koncu obdobja subvencioniranja ocenimo, ali so rezultati dobri in kako bi morali preoblikovati program. Zato svoje kolege poslance pozivam, naj na glasovanju podprejo to novo vmesno kategorijo.

 
  
MPphoto
 

  Ramona Nicole Mănescu, v imenu skupine ALDE.(RO) Gospa predsednica, najprej bi rada čestitala poročevalcem za odlično opravljeno delo. Veseli me, da je komisar Hahn navzoč pri tej razpravi o prihodnosti kohezijske politike.

Potrebujemo močno, dobro financirano regionalno politiko EU, ki bo v prihodnosti usmerjena v vse evropske regije, v katerih bo prišlo do gospodarske rasti, inovacij in konkurenčnosti. V zvezi s prihodnjim programskim obdobjem mislim, da bo enotni strateški pristop, ki ga bo podpirala vrsta skupnih izvedbenih predpisov za Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad in Kohezijski sklad, ustvaril dodano vrednost.

Tudi teritorialno sodelovanje bo igralo ključno vlogo pri uspešnem izpolnjevanju ciljev strategije Evropa 2020. Prav zato mislim, da mora biti precej bolj dosegljivo za potencialne partnerje v zasebnem sektorju, ki jim resnično moramo dati možnost, da postanejo polnopravni partnerji pri projektih teritorialnega sodelovanja.

Prav tako ne smemo pozabiti na ključno vlogo tako nacionalnih vlad kot Evropske komisije pri oblikovanju in učinkovitem izvajanju evropskih politik na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

V zvezi z regionalno politiko po letu 2013 podpiram zamisel o uvedbi kategorije vmesnih regij, s čimer bi regijam z BDP med 75 % in 90 % povprečja EU omogočili, da bodo deležne resnične podpore, vendar z iskanjem ustreznih rešitev.

Ne nazadnje bi rada izpostavila potrebo po tem, da se regionalnemu vidiku nameni ustrezno mesto tako v revidiranem proračunu EU kot v prihodnjem finančnem okviru. Zato pričakujem, da bo Komisija predložila ustrezen predlog, ki bo odražal predvsem mnenja Odbora za regionalni razvoj in Evropskega parlamenta.

 
  
MPphoto
 

  Philip Bradbourn, v imenu skupine ECR. Gospa predsednica, po mojem mnenju se v teh poročilih na današnjem plenarnem zasedanju ne obravnava temeljnih težav pri sedanjem sistemu financiranja iz strukturnih skladov.

Zardi finančne krize in stalne potrebe po zmanjšanju proračunskega primanjkljaja po Evropi mora Parlament spoznati, da se proračun za kohezijo ne more nenadzorovano povečevati. Ne gre za običajno delo. Namesto tega bi se morali osredotočiti na obravnavanje nesprejemljivih stopenj napak pri porabi, ki jih je izpostavilo Evropsko računsko sodišče.

Podobno tudi makroregionalni subjekti niso rešitev za povečanje učinkovitosti regionalne porabe. Njihova vrednost je zelo vprašljiva in škodujejo državam članicam, ki bi po mojem mnenju morale ostati glavno gibalo za upravljanje kohezijske porabe. Ne bodo nam pomagali izpolniti naše vizije manjše in bolje usmerjene kohezijske politike, ki resnično pomaga najbolj prikrajšanim regijam Evrope.

Ta poročila so popolnoma napačno usmerjena in glasoval bom proti njim.

 
  
MPphoto
 

  Elisabeth Schroedter, v imenu skupine Verts/ALE.(DE) Gospa predsednica, gospod Hahn, gospe in gospodje, prejšnjemu govorniku moram oporekati. Osrednje sporočilo poročila gospoda Pieperja za Komisijo je, da evropska kohezijska politika ustvarja dodano vrednost za Evropo. Je instrument, ki v svojem bistvu združuje EU. To je jasno državljanom v vseh regijah Evrope in zlasti v zelo prikrajšanih in kriznih regijah. Decentralizirana in participativna struktura kohezijski politiki omogoča, da odločilno prispeva k ustvarjanju z viri gospodarne, nizkoogljične, inovativne in socialne Evrope. V nasprotju z osebnim mnenjem poročevalca mislim, da instrumenti kohezijske politike skupaj s pametnimi naložbami lahko tudi pomagajo v boju proti podnebnim spremembam in revščini.

Zato smo razočarani, da sta bila ta dva vidika kljub preteklim in sedanjim poskusom poročevalca izpuščena iz poročila. Komisiji bi rada povedala, da velika večina v tem parlamentu podpira ta dva vidika. Za razliko od poročevalca, in to govorim kot Nemka, tudi jaz mislim, da bo predlog Komisije o vmesni kategoriji spričo dramatičnih težav v nekaterih regijah pripeljal do uravnotežene in pregledne strukture za prihodnjo kohezijsko politiko.

Smešno je verjeti, da je na tem področju mogoče ustvariti prihranke. Za Nemčijo je pomembno tudi, da se Evropska unija še naprej razvija skladno, saj to Nemčiji koristi. Zato bomo v Skupini Zelenih/Evropske svobodne zveze glasovali za vmesno kategorijo.

(Govornica se je strinjala, da sprejme vprašanje na podlagi modrega kartončka v skladu s členom 149(8))

 
  
MPphoto
 

  Miloslav Ransdorf (GUE/NGL). – (CS) (sprva brez mikrofona) … se strinja z zamislijo iz poročila gospoda Guelleca iz prejšnjega obdobja, da sedanja oblika kohezijske politike ne pomaga pri zbliževanju regij, temveč le pri zbliževanju držav in zato najbolj dinamične regije EU izgubljajo svojo dinamičnost.

 
  
MPphoto
 

  Elisabeth Schroedter (Verts/ALE).(DE) S tem vprašanjem se ne morem strinjati. Močno sem si prizadevala zagotoviti, da so vsa poročila osredotočena na regije. Prav v poročilu gospoda Pieperja se krepi njihov položaj. Zdaj je to za nas še posebno pomembno. Jasno je, da so glavni akterji za prihodnost kohezijske politike regije in ne države članice.

 
  
MPphoto
 

  Elie Hoarau, v imenu skupine GUE/NGL.(FR) Gospa predsednica, povedal bi, da so med najbolj prikrajšanimi regijami Evropske unije najbolj oddaljene regije, katerih značilnost je poleg tega, da zaostajajo, še kombinacija stalnih neugodnosti, kot so oddaljenost, manjši trgi, izoliranost in ranljivost zaradi vremenskih sprememb.

Dobro je, da je v petem poročilu o koheziji ponovno potrjeno posebno obravnavanje teh regij v skladu s členom 349 Lizbonske pogodbe. V poročilu se prav tako zahteva, da so njim namenjena sredstva po letu 2013 vsaj enaka sredstvom, ki so jih deležne v sedanjem programskem obdobju.

Z uvedbo vmesne kategorije za regije, katerih BDP je med 75 % in 90 % povprečnega evropskega BDP, se strinjam, pod pogojem, da je izpolnjen dvojni pogoj. Prvič, da se sredstva za konvergenčne regije iz cilja 1 ne zmanjšajo – želim si celo, da bi se povečala – zaradi prihrankov, ustvarjenih, ker nekatere regije ne spadajo več k cilju 1. Ti prihranki morajo seveda koristiti novim vmesnim regijam, a tudi drugim regijam. Drugi pogoj je, da je ta uvedba za zadevne regije vsaj tako ugodna kot proces opuščanja.

Na koncu bi povedal, da je kohezijska politika politika solidarnosti in prerazporeditve, da bi regijam omogočila, da hitreje napredujejo in dohitijo druge. Ne more nadomestiti nobene druge strategije, kot je na primer strategija Evropa 2020, ki bi morala imeti svoja finančna sredstva, ločena od sredstev za kohezijo, čeprav morata biti ti dve politiki seveda usklajeni in skladni. Zaradi tega se na primer naša skupina ne strinja, da se Evropski socialni sklad loči od kohezijske politike.

 
  
MPphoto
 

  John Bufton, v imenu skupine EFD. Gospa predsednica, regija zahodnega Walesa in Valleys bi morala biti ponovno upravičena do regionalnega financiranja, kljub temu, da povprečna BDV EU pada in s tem vzbuja resne dvome o tem, ali je kohezijska politika sploh uspešna.

Kolikor vem, je bila velika količina sredstev namenjena za razvoj javnega sektorja, čeprav ga slabijo splošna domača zmanjšanja povsod po Združenem kraljestvu. Okoli 12 milijonov GBP v popravkih je bilo usmerjenih v programe v Walesu med letoma 2008 in 2009, medtem ko je Komisija z globami nadomestila 35 % sredstev za isto obdobje. Ta denar se ne uporablja učinkovito, če ostaja v bruseljskih blagajnah. S predlogi, da bi postopoma omejili kohezijsko politiko in se osredotočili na izpolnjevanje, ki temelji na rezultatih, se bo po mojem mnenju obseg popravkov povečal.

Regionalno financiranje ni darilo Bruslja, temveč skromno plačilo od večmilijardnega zneska, ki ga vplača Združeno kraljestvo. V javnih posvetovanjih o petem poročilu o kohezijski politiki se je pokazala splošna želja po tem, da bi se oddaljili od politike, ki jo določa Bruselj. Zanimivo bo videti, ali je komisar prisluhnil tem pomislekom.

Ta denar ni brezplačno darilo Bruslja. Je le majhen delež denarja davkoplačevalcev, ki se potem porabi za tisto, kar želi Komisija, skupaj z grožnjo, da moramo objaviti, da smo od EU prejeli to ali ono, v nasprotnem primeru pa nas čaka globa. To je cinična propaganda.

 
  
MPphoto
 

  Franz Obermayr (NI).(DE) Gospa predsednica, kohezijska politika bo v prihodnosti uspešna le, če se zdaj spopademo z nekaterimi težavami. Prvič, kaj se dogaja z državami članicami, ki stalno kršijo pogoje Pakta za stabilnost in rast? V teh primerih strukturni skladi ne morejo imeti želenega učinka. Namesto tega denar preprosto izgine in EU postaja unija nakazil, ki je tudi sod brez dna. Vsi, ki prejemajo regionalne subvencije, morajo tudi upoštevati pravila.

Drugič, strukturni skladi ne smejo biti združeni v okviru Komisije. To bo količino upravnega dela povečalo in ne zmanjšalo in posledica tega bo vzpostavitev novih, dragih, decentraliziranih agencij.

Tretjič, potrebujemo večjo učinkovitost pri uporabi denarja iz strukturnih skladov. Potrebni so jasnejši cilji in pogostejše ocenjevanje in tudi prejemniki sami morajo prevzeti več odgovornosti. Treba je trdno določiti načelo sofinanciranja.

Četrtič, poleg vseh kulturnih, socialnih, verskih in zunanjepolitičnih pomislekov bi pristop Turčije močno obremenil Kohezijski sklad. V resnici bi uničil proračun. Vemo, da je to res. Ne gre le za nekaj, o čemer govorijo ljudje. Turčija že več let prejema milijarde evrov iz strukturnih skladov. Ta pristop moramo kritično obravnavati.

Če povzamem, si želim, da bi v prihodnosti regionalne subvencije namenili za področja, kjer so resnično potrebne, z drugimi besedami za inovativne projekte z jasnimi rezultati, za mala in srednja podjetja in, kar je najpomembnejše, za državljane v regijah in mestih.

 
  
MPphoto
 

  Nuno Teixeira (PPE).(PT) Gospa predsednica, najprej bi rad pohvalil delo poročevalca, mojega kolega gospoda Stavrakakisa, ki je opravil izjemno nalogo opredelitve prihodnjih sinergij med različnimi strukturnimi skladi, da bi povečali njihovo učinkovitost. Njegovo poročilo je tudi vključeno v to skupno razpravo o kohezijski politiki, ki je izjemno pomembna, ne le zaradi obravnavanih vprašanj, temveč zlasti zato, ker poteka v pravem trenutku.

Zdaj se spoprijemamo s predlogom Komisije v zvezi z novimi finančnimi perspektivami in tudi s prihodnjo kohezijsko politiko po letu 2013. Kohezijska politika je ključna politika za EU. Gre za horizontalno politiko, s katero se prek njenih instrumentov brez primere – strukturnih skladov – financirajo projekti in programi v državah članicah, pri čemer se poskuša zmanjšati razlike v razvoju različnih regij. Izkušnje pa so nam pokazale težave pri učinkovitosti in rezultatih, ki izvirajo iz razdrobljenosti in zapletenosti te politike. Zato bi morala biti enotna strategija za različne sklade s celovitim in v rezultate usmerjenim pristopom začetna točka za več sinergij in boljše sinergije med različnimi instrumenti ter za povečanje njihove učinkovitosti. To je bistveno tudi za boljšo usklajenost različnih sektorskih politik in za učinkovitejšo uporabo sredstev.

Nevarnost krize moramo izkoristiti za iskanje novih možnosti. Vsa poročila, o katerih danes razpravljamo, nam bodo zagotovo prinesla številne izzive in vemo, da za odziv na te izzive potrebujemo tudi trden proračun, vendar pa moramo jasno razlikovati med proračunskimi vidiki in cilji politike. Cilji politike so dobro znani. V resnici bomo regijam lahko ponudili prihodnost le z utrditvijo teh ciljev. Glede na to mora proračun služiti prihodnosti regij in javnosti, namesto da regije in javnost služijo proračunu.

 
  
MPphoto
 

  Pervenche Berès (S&D).(FR) Gospa predsednica, pozdravljam to razpravo nekaj dni pred končnim posvetovanjem kolegija komisarjev o naslednjih finančnih perspektivah in pregledu uredb o strukturnih skladih, vključno z Evropskim socialnim skladom.

Strukturni skladi so eno od glavnih orodij za izvajanje ekonomske in socialne politike Unije. Glede na pritisk na proračun Skupnosti, ki se ga vsi zavedamo, in zaradi varčevanja zmanjšane nacionalne proračune je bistveno, da se ti strukturni skladi uporabijo razumno in učinkovito.

V zvezi z dosego tega bo pregled uredbe o Evropskem socialnem skladu priložnost, da se zagotovi, da bo ta instrument koristen za strategijo Unije in tudi v okviru te strategije Unije, seveda zlasti ciljev za zaposlovanje in socialno vključevanje. Za to je potrebna dodelitev sredstev v skladu s drugimi kazalniki, ne s samim BDP, in dodelitev večjega deleža Evropskemu socialnemu skladu.

Gospa predsednica, naj v zvezi s poročilom gospoda Pieperja spregovorim o odstavku 55 v zvezi z Evropskim skladom za prilagoditev globalizaciji, s katerega vsebino se ne strinjam in ta tudi ne bi smela biti vključena v našo razpravo. Ta sklad zagotavlja pomoč zaposlenim, ki so žrtve posledic globalizacije in krize. Zadeva, ki jo obravnavamo, je v pristojnosti Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, predložena pa vam je bila na pobudo Odbora za regionalni razvoj in imeli naj bi možnost, da jo zavrnemo na ločenem glasovanju, ki bo potekalo kasneje. Zanašam se na razum in učinkovitost svojih kolegov poslancev.

 
  
MPphoto
 

  Riikka Manner (ALDE). - (FI) Gospa predsednica, gospod komisar, najprej bi rada čestitala poročevalcem za njihova odlična in pomembna poročila o kohezijski politiki. Dobro je, da zdaj o tem tukaj skupaj razpravljamo.

Ta poročila kažejo razumevanje pomembnosti regionalne politike kot nečesa, kar gradi Evropo kot celoto in ustvarja enotnost, in oba ta pojava se v poročilih odlično obravnavata. Regionalna politika je vsekakor zgodba o uspehu, saj je z njeno pomočjo prišlo do zmanjšanja razlik med državami članicami in s tem vzpostavitve stabilnosti na splošno po Evropi.

Izzivi prihodnosti se nenehno spreminjajo in regionalna politika se mora biti zmožna prilagoditi tej spremembi, kot je razvidno iz teh razprav. Prepoznati moramo težave, ki so se v preteklih letih pojavile v zvezi s kohezijskimi skladi, in zato mora biti regionalna politika v prihajajočem obdobju veliko bolj učinkovita z vidika izvajanja in tudi bolj usmerjena v rezultate. Kot je bilo povedano, mora biti v naslednjem obdobju tudi mogoče zmanjšati upravno breme. Na ta način bomo zagotovo v boljšem položaju za spopadanje z izzivi, s katerimi se sooča tudi kohezijska politika.

V zvezi z vprašanjem strategije Evropa 2020 bi se morali spomniti, da je kohezijska politika eden od najpomembnejših in najoprijemljivejših instrumentov za njeno izvajanje. Zato je ključnega pomena, da Parlament v tem poročilu trdno podpre podoben obseg proračuna, kot ga imamo zdaj. Po drugi strani je pomembno, da se v poročilu upoštevajo tudi obstoječi posebni izzivi. Eden od primerov so območja, ki so na žalost redko poseljena in ki v prihodnjem obdobju tudi potrebujejo ločeno pomoč v skladu s členom 71.

Danes se je v povezavi s temi poročili veliko govorilo o kategoriji vmesnih regij. Vendar pa bi v zvezi s tem Komisiji rada zastavila naslednje vprašanje: ali uvedba nove strukture vedno reši samo težavo ali bi se lahko v tem primeru odzvali na podobne izzive z razvojem sedanjega sistema uvajanja in opuščanja?

 
  
MPphoto
 

  Tomasz Piotr Poręba (ECR).(PL) Gospa predsednica, kohezijska politika po letu 2013 bi nedvomno morala še naprej služiti svoji sedanji nalogi ustvarjanja enakih možnosti za razvoj regij, odpravljanja revščine in spodbujanja razvoja Evrope. Zato mora biti raven financiranja v novem proračunu precej višja, preprosto zato, da bi pospešili razvoj Evrope, razvoj regij in trajnostni razvoj Evropske unije.

Dejstvo, da načrti Komisije vključujejo cilje, ki so nekoliko drugačni od ciljev v sedanji finančni perspektivi, je zagotovo moteče. V mislih imam cilje, usmerjene v boj proti podnebnim spremembam in v inovacije. To so seveda pomembne zadeve, a nove države članice, kot je Poljska, še vedno potrebujejo sredstva za razvoj infrastrukture. Brez infrastrukture se bomo glede stopnje razvoja preprosto zelo težko primerjali z Evropsko unijo.

Še zadnja zadeva: mislim, da bi morali v prihodnjih proračunskih programih po letu 2013 zelo močno usmeriti svojo pozornost v karpatsko regijo – eno najrevnejših in najgosteje poseljenih regij v Evropski uniji. Zdi se mi, da bo večje zavzemanje Evropske unije za to regijo koristno za Unijo in da bo tudi pomagalo zvišati stopnjo razvoja držav v karpatski regiji, ki preprosto potrebujejo večja in močnejša prizadevanja Evropske unije.

 
  
MPphoto
 

  Karima Delli (Verts/ALE).(FR) Gospa predsednica, kohezijska politika mora zagotoviti skladen in predvsem pravičen razvoj vseh ozemelj. Iz tega razloga podpiramo uvedbo nove kategorije vmesnih regij za dodeljevanje sredstev ter uporabo novih kazalnikov razvoja in kazalnikov za socialno pravičnost, blaginjo in okoljsko pravičnost. Obžalujemo, da v poročilu gospoda Pieperja to ni omenjeno.

Zaradi pravičnosti mora tudi kohezijska politika obravnavati podregionalne razlike v razvoju, da bi povrnila smisel pojmu kohezije, torej tej solidarnosti, ki je dodana vrednost Evropske unije. Da bi to dosegli, se mora osredotočiti na razlike, zlasti v mestnih območjih, ki jih novi izzivi – socialni, okoljski – še posebno prizadenejo, in to je obsežna naloga.

Povečanje privlačnosti in izboljšanje okolja teh diskriminiranih ozemelj pomeni povrniti zaupanje tamkajšnjim prebivalcem. Prav tako bo to spodbujalo novo trajnostno mesto, ki si ga vsi želimo, model, ki se odziva na okoljske, energetske in družbeno-demografske izzive, vendar pa v središče naše pozornosti postavlja življenjsko okolje in blaginjo prebivalcev.

Končala bom z jasnim sporočilom: po letu 2013 mora imeti kohezijska politika za svoj obstoj na voljo zelo potrebna in stabilna sredstva.

 
  
MPphoto
 

  Cornelia Ernst (GUE/NGL).(DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, gospod Pieper, v zvezi z vprašanjem vmesne kategorije bi si na začetku vsekakor lahko zamislila tudi drugačne rešitve, na primer prehodno ureditev za regije, ki so do zdaj prejemale najvišje subvencije, po letu 2013 pa jih ne bodo več. V razpravi pa se je pokazalo, da moramo upoštevati druge regije, zlasti tiste, ki jih je prizadela kriza. Zdaj govorimo o 51 regijah. Glede na tako veliko število prizadetih regij bi bilo malomarno, da ne bi uvedli vmesne kategorije. To je edini način, da lahko oblikujemo zanesljiv okvir za zagotavljanje odgovornih subvencij za te regije, ki morajo same zmanjševati svoj zaostanek pri razvoju.

V drugih pogledih ima sporočilo gospoda Pieperja veliko prednosti in slabosti. Med drugim smo kritični do dejstva, da ne vsebuje jasne zavezanosti veliko bolj odločnemu pristopu k boju proti revščini. Mislimo, da je vsebina poročila, v kateri so določeni pogoji za kohezijsko politiko, ki od držav članic zahtevajo uvedbo reform, nejasna, in da jo je mogoče napačno razumeti. Ni treba posebej omenjati, da mora kohezijska politika ostati instrument za družbeno ravnotežje in solidarnost v vseh regijah.

 
  
MPphoto
 

  Juozas Imbrasas (EFD). - (LT) Gospa predsednica, danes razpravljamo o enem od najpomembnejših področij politike Evropske unije, ki zagotavlja blaginjo naših državljanov ter konkurenčnost in rast celotne Unije. Kohezijska politika je prej zajemala nekatere dejavnike, odločilne za zagotavljanje večje povezanosti in rasti revnejših regij v Evropski uniji in precejšnje zmanjšanje gospodarskih in socialnih razlik.

Danes imamo strategijo Evropa 2020, v kateri je predvidena še večja vloga strukturne in kohezijske politike, da bi se rešili iz krize in prispevali k blaginji naših državljanov. Pred seboj imamo seveda številne ovire v zvezi z globalizacijo, demografskimi spremembami in ohranjanjem virov. Vendar pa se bomo za dosego teh morali zavedeti potenciala vseh regij Evropske unije brez izjem.

Mislim, da bi morala biti prihodnja regionalna politika povezana z osnovnimi evropskimi cilji na področju inovacij, raziskav, okolja in energetskih izzivov in da bi seveda morala pomagati ustvariti evropsko dodano vrednost, toda le s čim preglednejšim in čim učinkovitejšim spremljanjem.

 
  
MPphoto
 

  Lambert van Nistelrooij (PPE).(NL) Gospa predsednica, komisar Hahn, gospe in gospodje, kohezija je trdno zasidrana v evropski politiki in v Pogodbi, zaradi ozemeljske razsežnosti Lizbonske pogodbe pa je dobila še boljši položaj. Zelo me veseli, da je Komisija v svojem petem kohezijskem poročilu ustrezno določila celovite pristope za prihodnost. Ohranjamo solidarnost, nove cilje strategije Evropa 2020 pa povezujemo z instrumenti, ki so se izkazali za zelo učinkovite: decentraliziran pristop, partnerstvo, povezovanje programov na različnih ravneh in večplastno upravljanje. Potem si ogledujemo te nove izzive. To je odlično samo po sebi. Zelo dobro je tudi, da zdaj obravnavamo ta poročila. Vsi sestavni deli, s posebnim poudarkom na čezmejnem sodelovanju – cilj 3 – so deležni polne podpore.

V resnici se v razpravi ves čas zatika pri eni zadevi. V Poslanski skupini Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) smo se odločili za prosto ali odprto glasovanje na glasovalnem seznamu v zvezi z vmesno kategorijo in rad bi vam razložil zakaj. To je pravzaprav zaradi tega, ker je usmeritev predloga, ki ga mora Komisija še predložiti, še nejasna. Komisar je pravkar povedal, da je želel s tovrstnimi regijami spregovoriti o posebnih nalogah, kot jih lahko imenujemo. Zelo dobro je, da je to predmet razprave, saj o tem še nismo govorili. Ne vemo še, katere regije so vključene. Ne vemo še, kje se bo izplačalo. Ne vemo, kolikšni so deleži sofinanciranja. To so stvari, ki bi še vedno lahko precej vplivale na ta rezultat. Zato mislim, da bi morali počakati, da Komisija pripravi svoj predlog – in mislim, da se bo to zgodilo zelo kmalu – in takrat bomo resnično vedeli, o čem govorimo. O pristopu uporabe prehodnih mehanizmov in instrumentov ne bomo razpravljali. To smo že storili. Gospa Manner je prav tako rekla, da imamo opuščanje in uvajanje, lahko izvajamo celovito politiko v zvezi s strategijo Evropa 2020. To bomo storili. To je torej razlog za tokratno prosto glasovanje v skupini PPE.

 
  
MPphoto
 

  Karin Kadenbach (S&D).(DE) Gospa predsednica, gospod Hahn, gospe in gospodje, danes je bila izpostavljena pomembnost regionalne politike. Naša politika kohezije in konsolidacije mora zajemati vse evropske regije. Pri tem se nanašam tudi na ljudi, ki živijo v teh regijah. To je zelo pomembno. Med obiski nekaterih naših delegacij v regije smo videli, kako pomembno je evropsko financiranje za regionalni razvoj, doseganje socialne kohezije in tudi za politike žensk in enakost spolov. Evropsko unijo lahko le spodbudim, naj v prihodnosti ponudi več programov, ki jih ljudje zelo pozitivno sprejmejo in ki so usmerjeni prav v te cilje, kot se je potrdilo v postopku preiskovanja izvajanja. Prebivalci evropskih regij morajo imeti občutek lastništva. Zdaj smo na stopnji obravnavanja vmesnih regij. To je zelo pomembno, saj je Evropa pomagala zagotoviti nova delovna mesta v teh regijah. Kolikor razumem rast, je ta trajnostna predvsem, če prinaša socialno pravičnost. Kohezijska politika je v središču evropske politike.

 
  
MPphoto
 

  Adam Bielan (ECR).(PL) Gospa predsednica, kohezijska politika nedvomno prispeva k izboljšanju socialnega in gospodarskega okolja ter spodbuja razvoj, predvsem regij, ki prejemajo pomoč. Prav tako pa ne smemo pozabiti, da veliko možnosti za investicije omogoča, da so tudi bogate države članice deležne koristi. Glede na ocene bo vrednost vseh koristi izvajanja kohezijske politike v moji državi, Poljski, za države „stare“ Unije do leta 2015 lahko dosegla tudi 38 milijard EUR. Upam, da bo dejstvo, da bo odločilna faza razprave o prihodnosti kohezijske politike potekala med predsedovanjem moje države, Poljske, pomagalo zagotoviti, da se predlogi o precejšnjih zmanjšanjih na področju te politike ne bodo uresničili.

Na žalost moja regija Mazowsze presega zgornjo mejo 75 % BDP EU zaradi zelo močnega gospodarskega položaja glavnega mesta, Varšave. Zato je v nevarnosti, da izgubi podporo. Obstaja 35 evropskih regij, ki so v podobnem položaju. Rad bi pozval k sprejetju njihovega predloga o uvedbi kategorije vmesnih regij, s čimer bi omogočili upočasnitev ukinitve pomoči. Če analiziramo gospodarski položaj regije Mazowsze brez mesta Varšave, vidimo, da je bruto domači proizvod precejšnjega dela regije daleč pod ravnjo 75 %, še več, je celo tako nizek kot v najrevnejših regijah Evropske unije, kar kaže na to, da je nadaljnja pomoč nujna.

 
  
MPphoto
 

  François Alfonsi (Verts/ALE).(FR) Gospa predsednica, gospod komisar, kohezijska politika je bistvo politik Evropske unije, ki odraža prizadevanja za solidarnost njenih držav članic, brez katerih ne bi bilo prave unije.

Njeni rezultati v zadnjih 30 letih so bili odlični. Zanjo so potrebne prednostne naloge za prihodnost. Prvič, ne sme priti do zmanjšanja proračunskih obveznosti za kohezijsko politiko. Da bi lahko oblikoval svoje načrte za obdobje 2014–2020, mora imeti gospod Hahn možnost, da se zanese na enaka proračunska sredstva kot v preteklosti.

Drugič, za to politiko potrebujemo prenovljen okvir, ki bo prilagojen novim razmeram in izzivom. Uvedba kategorije vmesnih regij je bistvenega pomena za to. Izpolnjevati morajo pogoje za pomoč, ki je bolje usmerjena in financirana, tako da lahko vse regije ostanejo v evropskem povprečju, ne glede na njihove strukturne pomanjkljivosti, na njihov zaostanek zaradi preteklosti ali njihovo izpostavljenost sedanji ali prihodnjim krizam.

S temi cilji vmesnih regij si prizadevamo doseči dolgoročni cilj ozemeljskega ravnotežja, da bi preprečili prevelike razlike med razvitimi regijami, ki so čisto poseljene, in regijami, ki so oddaljene, zaostajajo in jim v prihodnosti celo grozi nevarnost odseljevanja.

Tretjič, zelo dobra stvar samoiniciativnega poročila gospe Sanchez-Schmid je, da kaže, kako verjetno bo v okviru cilja 3 ustvarjena precejšnja evropska dodana vrednost. V novi kohezijski politiki je treba z zanašanjem na zagon makroregij precej okrepiti cilj 3, k čemur poziva gospa Sanchez-Schmid v svojem poročilu.

 
  
MPphoto
 

  Danuta Maria Hübner (PPE). - Gospa predsednica, v zadnjih letih so države članice, Komisija in Evropski parlament tesno sodelovali pri možnostih nadaljnjega povečanja učinkovitosti kohezijske politike EU, njenih rezultatov in kakovosti njenih posegov.

Prišli smo do zaključka, da bi bili za dosego tega dobro zasnovani pogoji in pobude v okviru politike lahko učinkovito orodje. Prepričana sem, da smo zdaj dobro pripravljeni, da v okvir politike uvedemo instrumente pogojevanja, ki bi povečali donos naložb.

Pri pogojnih obveznostih bi morali obravnavati povezavo med posegi politike in napredkom pri institucionalni, upravni in strukturni učinkovitosti. V okviru prihodnjih pogajanj bi morali zagotoviti ustrezen regulativni okvir, s katerim bodo določeni dejavniki uspeha za učinkovito spodbujanje rasti s kohezijsko politiko.

Pričakujem, da bo predhodno izpolnjevanje pogojev v celoti vključeno v postopek načrtovanja. Prav tako pričakujem, da bo predhodno izpolnjevanje pogojev neposredno povezano s politiko in učinkovitostjo programa, da bo število pogojev omejeno, da bodo prilagojeni posebnim okoliščinam in se bo v zvezi z njimi upoštevalo dogovorjena merila.

Poskrbeti moramo tudi, da postopki pogojevanja ne bodo prinesli dodatnih bremen, temveč da jih bodo prej zmanjšali in da ne bodo povzročali zamud pri izvajanju politike, programov in projektov.

 
  
MPphoto
 

  Andrea Cozzolino (S&D).(IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, struktura kohezijske politike, o kateri razpravljamo danes, je zelo pohvalna.

V teh nekaj pripombah bi se rad osredotočil na tri vprašanja. Prvič, mislim, da je kohezijska politika eden od temeljnih instrumentov za zmanjšanje neravnotežja med državami članicami in v njih. Zato je tudi ena od temeljnih politik za boj proti dolgotrajni gospodarski in finančni krizi, ki jo doživljamo že nekaj let.

Drugič, mislim, da je zamisel o vključitvi novih regij in državljanov v kohezijsko politiko razumna. Vendar pa bi bilo dobro, da bi o teh vprašanjih razpravljali z jasnejšo predstavo o tem, koliko bo ta nova politika stala, kako bo vplivala na splošno kohezijsko politiko in kako bomo razporedili sredstva v okviru reforme finančne perspektive od danes do leta 2020.

Za konec bi rad izrazil še svoje mnenje, da je osrednja vloga vprašanja mest v kohezijski politiki odločilna. Pomembno je, da je bil s poročilom gospoda Vlasáka, s katerim se močno strinjam, dosežen določen napredek v tej smeri, in mislim, da nam bo to poročilo omogočilo, da bolje opredelimo pravni okvir vprašanja mest in tudi uvedemo instrumente, kot so občinski operativni programi kot operativni programi, ki kohezijski politiki lahko dajo novo kakovost.

 
  
MPphoto
 

  Michail Tremopoulos (Verts/ALE).(EL) Gospa predsednica, namen poročila je ugotoviti, ali so države članice evropsko zakonodajo prenesle v nacionalno zakonodajo. To, kar želimo, je prva prava analiza programov kohezijske politike za obdobje 2007–2013.

Osredotočil se bom na preglednost, v zvezi s katero sem pripravil poročilo.

Poročevalec, gospod Mikolášik, je omenil vprašanje preglednosti pri dodeljevanju sredstev kot osnovni pogoj za dosego splošnih ciljev kohezijske politike.

Kako lahko dobimo splošno sliko na ravni Evropske unije, če je le 19 držav zagotovilo osnovne kazalnike, ki so potrebni za primerjavo? Čeprav smo Komisijo pozvali, naj poveča skladnost in kakovost prejetih podatkov, si ti nepregledni in jih je premalo.

Poslati moramo jasno sporočilo. Vsa sredstva za izbrane projekte ne morejo ustrezati povprečju 27 % vseh sredstev, ki so na voljo; devet držav ne more prejeti več kot 40 %, štiri države pa manj kot 20 % sredstev. Ne moremo imeti kohezijske politike dveh ali treh hitrosti. Potrebne podatke je zato treba širiti in uporabiti.

 
  
MPphoto
 

  Jan Olbrycht (PPE).(PL) Gospa predsednica, gospod komisar, kohezijska politika je najpreglednejša evropska politika, kar pomeni, da so njeni uspehi zelo dobro in hitro vidni, vendar pa so zelo hitro vidni tudi neuspehi in težave, ki so posledica slabega upravljanja v Bruslju ter zelo pogosto tudi slabega upravljanja držav članic. Glede na to je zelo lahko priti do zaključkov in zelo lahko uporabiti različne zunanje pogoje – kot je na primer kriza –, da bi upravičili zmanjšanje porabe za to politiko v korist drugih evropskih politik, kar je vsekakor napačno.

Spoznati moramo, da bi se morala kohezijska politika, če bi jo obravnavali kot politiko za samo najrevnejše, počasi končati, kar pomeni, da bi morala počasi popolnoma izginiti s seznama evropskih politik. Vendar pa danes ne govorimo o takšni politiki, kajne? Ta politika je politika zmanjševanja razlik – razlik, ki bodo vedno obstajale in obstajale bodo tudi nove razlike, ki se jih danes še ne zavedamo. Poleg tega je to naložbena politika in ne razvojna politika. Glede na to je za to politiko potrebno ukrepanje, ki je določeno v pogodbah, potrebne pa so tudi nove oblike tega ukrepanja.

V zvezi s tem bi rad izrazil svoje odobravanje odločitve Evropske komisije, da se notranja struktura politike preoblikuje in prilagodi novim razmeram. Glede tega bi rad tudi izrazil svoje odobravanje predlogov Evropske komisije o novih ukrepih, ki med drugim vključujejo tudi predloge o uvedbi kategorije vmesnih regij. Mislim, da bo delo v zvezi s novo strukturo povečalo učinkovitost in omogočilo, da se bo politika izvajala tako, da se bo lahko odzvala na izzive, s katerimi se zdaj srečujemo.

 
  
MPphoto
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D).(RO) Gospa predsednica, čezmejno sodelovanje v Evropi brez meja koristi lokalnim in regionalnim organom, ker igra pomembno vlogo pri sedanjem razvoju enotnega trga Evropske unije. Vendar pa imajo čezmejna območja pomembno značilnost, povezano s skupnimi večkulturnimi tradicijami in etnično raznolikostjo, vidiki, ki običajno dajejo trdno osnovo interakciji med ljudmi in tudi med skupnostmi na različnih območjih.

Vsi se zavedamo, da je zelo pogosta značilnost čezmejnih območij nadpovprečna stopnja brezposelnosti, vendar pa med regijami obstajajo pomembne razlike in tudi visoka stopnja prikrite brezposelnosti zaradi pomanjkljive registracije brezposelnih oseb.

Zato mislim, da lahko celovit pristop k trgu dela v čezmejnih območjih vodi v iskanje rešitev za strukturne težave in da bi povpraševanje približal ponudbi. Zato je treba, kot trdi tudi poročevalka, precej okrepiti cilj 3.

 
  
MPphoto
 

  Iosif Matula (PPE).(RO) Gospa predsednica, kohezijska politika je učinkovit instrument za spopadanje s sedanjimi glavnimi izzivi, s katerimi se srečujejo regije Evrope, kot so globalizacija, podnebne spremembe in demografska gibanja. Na področju uravnoteženega razvoja regij je bil na ravni EU dosežen pomemben napredek, ki pa je še vedno premajhen. Zato mora biti velikopotezna kohezijska politika na voljo vsem regijam EU, s čimer se bodo sedanje neenakosti zmanjšale.

Mislim, da mora podpiranje konvergenčnih zahtev manj razvitih območij v prihodnjem programskem obdobju ostati prednostna naloga, da se lahko zagotovi pravičen dostop do instrumentov kohezijske politike. Ti nam bodo omogočili, da uporabimo določbe Lizbonske pogodbe, v katerih je poudarjeno, da je treba v okviru cilja 1 (konvergenca) dodeliti ustrezen del sredstev regijam, ki so najbolj prikrajšane glede na resnost njihovih težav pri razvoju.

Evropska unija bo lahko tekmovala s svojimi tekmicami n a svetovni ravni le, če kohezijska politika lahko v celoti izkoristi razvojni potencial ne le mestnih regij, temveč tudi podeželskih območij z njihovim endogenim potencialom in če lahko ponudi dovolj prožen odziv na izzive in težave, opredeljene v strategiji Evropa 2020.

Glede na to so inovacije, izobraževanje in usposabljanje, energija, okolje, zaposlovanje, konkurenčnost, kvalifikacije in boj proti revščini sestavni del strukturne in kohezijske politike in to tudi morajo ostati. Nova kohezijska politika mora biti jasno usmerjena v rezultate in mora opredeliti potrebne reforme, hkrati pa mora zmanjševati omejitve, ki jih nalaga birokracija, in poenostaviti upravljanje sredstev.

Prihajam iz države, na katero bo zlasti v obdobju 2013–2020 vplivalo naše razumevanje enotnega razvoja Unije. V praksi bodo sredstva, dodeljena zdaj in v naslednjih 10 letih v Romuniji, zagotovila dolgoročne naložbe, ki so potrebne za uravnotežen razvoj celotne Evropske unije.

Svojemu kolegu, gospodu Pieperju, in vsem poročevalcem čestitam za to odlično poročilo, ki je bilo predstavljeno.

 
  
  

PREDSEDSTVO: LIBOR ROUČEK
podpredsednik

 
  
MPphoto
 

  Mojca Kleva (S&D). - (SL) Kohezijska politika se je v času finančne in gospodarske krize izkazala kot najpomembnejše orodje pri zmanjševanju ekonomskih in socialnih razlik med regijami v Evropski uniji. Gre za tisto izmed temeljnih politik, katere pozitivni učinki se resnično vidijo povsod, tako na vseh koncih Evropske unije, v vseh državah članicah, v praktično vsaki mestni, lokalni skupnosti EU.

Gre za politiko, ki omogoča strukturne reforme in napredek. Dejansko prinaša rešitev iz sedanje težavne gospodarske situacije in ne stroška. Od uspešnosti kohezijske politike Evropske unije bo v veliki meri odvisen tudi uspeh strategije Evropa 2020, zato je izjemnega pomena, da ta sredstva tudi v prihodnjem sedemletnem obdobju ostanejo prioritetna naloga evropskega proračuna.

Ker pa trenutno ostaja najpomembnejše vprašanje povezanost z uvedbo tako imenovane nove vmesne kategorije regij, bi v zvezi s tem rada pozvala komisarja in sploh Evropsko komisijo, naj nam čim prej, v čim krajšem času predstavi vse še nejasne podrobnosti v zvezi z ustanavljanjem te regije, predvsem pa finančne vidike in učinke, saj gre za vprašanje prihodnjega razvoja regij po celotni Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 

  Alain Cadec (PPE).(FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, s sprejetem poročila gospoda Garrige Polleda je Parlament pozval k temu, da naj bo večletni finančni okvir leta 2014 enakovreden proračunskim izzivom, ki bas čakajo. V tem pogledu mora regionalna politika obdržati finančna sredstva, ki bodo vsaj enakovredna tistim za sedanje obdobje. To je prednostna naloga.

Vse evropske regije bi morale še naprej imeti dostop do strukturnih skladov. Svoja prizadevanja bi seveda morali osredotočiti na pomoč najmanj razvitih regijam, da bi dohitele druge prek cilja 1.

Zaradi pravičnosti bi morali tudi zagotoviti ustrezno podporo regijam, ki ne izpolnjujejo pogojev za cilj 1, vendar se kljub temu spopadajo s strukturnimi težavami. Zato me veseli, da je Evropska komisija predlagala uvedbo vmesne kategorije za regije, katerih BDP na prebivalca je med 75 % in 90 % povprečja EU. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil komisarju Hahnu za njegovo delo.

Ta novi instrument nam bo omogočil bolje poskrbeti za posebne značilnosti številnih regij, ki niso ne revne ne bogate. Ta vmesna kategorija bo tudi pravičnejša, ker bo zagotovila podobno podporo regijam s primerljivo stopnjo razvoja. Vendar pa bi rad pomiril regije, ki bi izpolnile pogoje za mehanizem opuščanja: ne bomo jih zapustili. Popolnoma upravičene bodo do vmesne kategorije in zagotovo bodo celo glavni prejemniki.

Na koncu bi rad poudaril, da vzpostavitev te nove kategorije ne bo zajemala nobenih dodatnih izdatkov zaradi predvidenih prihrankov pri več regijah, ki ne spadajo več v cilj 1. Prav tako ne pride v poštev zmanjšanje pomoči za regije, ki izpolnjujejo pogoje za cilje 1, 2 in 3.

Če pa ne bomo uvedli te vmesne kategorije, smo lahko prepričani, da bo proračun za kohezijsko politiko zmanjšan. Z vzpostavitvijo te kategorije bomo ohranili ta proračun. Mislim, da si nihče tu ne želi, da bi se ta proračun zmanjšal. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil poročevalcu, gospodu Pieperju, za njegovo delo.

 
  
MPphoto
 

  Sergio Gaetano Cofferati, poročevalec mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve. (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ekonomska kohezija je bila skupaj s socialno in tudi teritorialno kohezijo vedno temeljno načelo za določanje politik Evropske unije vse od njene ustanovitve naprej.

Zato je zelo pomembno poudariti te cilje, tako kot v besedilih, o katerih razpravljamo, in prav je, da se strukturni skladi pregledajo in spremenijo, da bi postali bolj učinkoviti pri doseganju pričakovanih rezultatov. Med njimi je po mojem mnenju bistven Evropski socialni sklad, in sicer iz zelo preprostega razloga, da smo na najhujši stopnji gospodarske in socialne krize, ki se še ni končala in ki ima najresnejše posledice prav za delo in zaposlovanje.

Zelo pomembno je, da Evropa ohrani svoj socialni model in hkrati ponovno potrdi dejstvo, da ima delo nedvomno socialno vrednost in da je zaposlovanje ena od glavnih referenčnih točk pri uporabi sredstev, ki bi jih moral zagotoviti gospodarski razvoj. Iz tega razloga je treba okrepiti socialni sklad, ohraniti njegovo neodvisnost in povečati razpoložljiva sredstva. Znanje je osrednja točka in gibalo katerega koli modela konkurence. Vse to se ne bo moglo zgoditi, če ne bo prišlo do precejšnjega izboljšanja kakovosti delovnih mest. Zato je Evropski socialni sklad tako dragocen kot vedno, če ne še bolj.

 
  
MPphoto
 

  José Manuel Fernandes, poročevalec mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane.(PT) Gospod predsednik, EU bolj kot kdaj koli prej potrebuje kohezijsko politiko, ki spodbuja resnično konvergenco ter rast in zaposlovanje, hkrati pa tudi prispeva k doseganju okoljskih ciljev.

Glede na sedanje finančne razmere in izvajanje programov bi si morala Komisija čim bolj prizadevati za spodbujanje nezapletenosti in prožnosti pravil o izvajanju programov ter omogočiti pogajanja o stopnjah sofinanciranja v okviru sedanjih uredb, kadar je države članice to potrebujejo in si tega želijo.

Kohezijska politika mora biti usmerjena v rezultate z jasnimi in izmerljivimi cilji in kazalniki rezultatov. Kohezijska politika bi morala tudi spodbujati preglednost. Da bi to spremljali in da bi imeli takšno preglednost, zagovarjam dejstvo, da bi morale biti informacije v zvezi s sprejetjem in izvajanjem projektov na voljo takoj s čimpodrobnejšo razvrstitvijo ozemeljskih in statističnih enot, da bi imela vsa javnost lahko dostop do njih.

 
  
MPphoto
 

  Jan Kozłowski (PPE).(PL) Gospod predsednik, najprej bi rad čestital poročevalcem za njihovo odlično delo. Kot so poročevalci poudarili, je kohezijska politika dokazala, celo med krizo, da je pomembna politika za razvoj, ki podpira investicije ter neposredno in posredno koristi vsem regijam. Z vsakim evrom, vloženim v moji državi, Poljski, se na primer skoraj polovica, 46 centov, vrne v države petnajsterice starih držav članic.

Podpiranje razvoja in tudi naložbe in pomembnost kohezijske politike za doseganje ciljev strategije Evropa 2010 so razlogi, zaradi katerih bi morala ta politika obdržati vsaj svoj sedanjo vrednost, a tudi svojo finančno podporo. Vendar pa so potrebne izboljšave pri povezovanju sredstev in doseganju popolne sinergije med njimi. Glede na nevarnosti, povezane z brezposelnostjo med mladimi in z demografskimi spremembami, je ključnega pomena, da se popolnoma uporabi potencial Evropskega socialnega sklada (ESS) in za to je potrebna vzpostavitev pogojev za dosego boljšega usklajevanja ESS in drugih instrumentov na regionalni in lokalni ravni.

 
  
MPphoto
 

  María Irigoyen Pérez (S&D). - (ES) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, sedanja gospodarska in finančna kriza, ki jo doživljamo, osvetljuje potrebo po regionalni politiki kot najboljšemu načinu zmanjševanja razlik v razvoju med regijami in državami članicami. Hkrati lahko ponovno vzpostavimo pozitivno podobo Evrope, ki jo zadnje čase državljani povezujejo le s strogimi programi prilagajanja in zmanjševanjem porabe.

Prihodnja kohezijska politika, steber solidarnosti evropskega projekta in socialne pravičnosti, mora upoštevati naslednje prednostne naloge: prvič, krepitev socialne kohezije in vključitev izzivov strategije Evropa 2020; drugič, upoštevanje potreb in geografskih značilnosti regij, zlasti najbolj prikrajšanih regij; tretjič, ohranjanje postopnega pristopa k zbiranju sredstev, da regije ne bi opustile cilja konvergence in se izognile nenadnim spremembam pri prejemanju pomoči; in četrtič, spodbujanje pravičnega sistema.

In kot zadnje, gospe in gospodje, oblasti uporabljajo stroge politike fiskalne prilagoditve. Zato je potrebna podpora EU. Upam, da si bo Svet to zapomnil.

 
  
MPphoto
 

  Kristiina Ojuland (ALDE). - Gospod predsednik, GD za razvoj in sodelovanje je pristojen za upravljanje programov čezmejnega sodelovanja Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva in to je pripeljalo do precej absurdnega stanja, kar zadeva čezmejno sodelovanje z Rusijo – ki ni niti ciljna država Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva niti prejemnica razvojne pomoči EU.

Strinjam se s poročevalcem, da bi za Evropski instrument sosedstva in partnerstva moral ponovno postati odgovoren GD za regionalni razvoj in da bi bilo programe čezmejnega sodelovanja treba izvajati v podobnem okviru kot programe Interreg. Ne glede na zunanjo razsežnost programov za čezmejno sodelovanje ne bi smeli izvajati v okviru predpisov za razvojno pomoč. Njihova narava zahteva uporabo pravil za teritorialno sodelovanje EU.

 
  
MPphoto
 

  Elżbieta Katarzyna Łukacijewska (PPE).(PL) Gospod predsednik, kohezijska politika je najboljši instrument za ustvarjanje enakih možnosti za razvoj regij Evropske unije in spodbujanje gospodarske rasti.

Da bi dosegli cilje kohezijske politike, je pomembno, da se v celoti izkoristijo razpoložljiva sredstva in predvsem da se učinkovito uporabijo, da se zmanjša birokracija in da se doseže prava sinergija med skladi. Zelo pomembna je učinkovita uporaba Evropskega socialnega sklada, in sicer tako, da se brezposelni ponovno zaposlijo in ne da se jih le usposablja, kar je zelo običajno. Denar za inovacije, raziskave in razvoj je pomemben, ker podjetjem in regijam omogoča, da so bolj konkurenčni.

Pomemben cilj kohezijske politike je evropsko čezmejno sodelovanje. Zato je pomembno skladno izvajanje in spodbujanje sodelovanja na notranjih obmejnih območjih in predvsem na območjih ob zunanjih mejah Evropske unije.

Za konec bi povedala, da so makroregije zelo učinkovite in ob tem bi rada predlagala komisarju, da po zgledu drugih strategij oblikujemo strategijo za Karpate, eno od največjih regij v Evropski uniji in eno od regij z največjim naravnim bogastvom.

 
  
MPphoto
 

  Patrice Tirolien (S&D).(FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, rad bi izpostavil podporo Parlamenta uvedbi kategorije vmesnih regij in poudaril bi, da to nikakor ne bo – v nasprotju s tem, kar so povedali nekateri – pomenilo dodatnega bremena za proračun Skupnosti. Kar tukaj predlagamo, je revolucija v smislu prehoda z nespremenjenim proračunom. Naša želja je, da se približamo pravičnejšemu sistemu, v katerem so pomoči deležne tiste regije, ki imajo precejšnje težave. To prehodno območje med 75 % in 90 % evropskega BDP pomeni resnično zavezo konsolidirani kohezijski politiki v prihodnjih letih.

Poleg tega me veseli, da je v naši resoluciji potrjena zaveza Parlamenta najbolj oddaljenim regijam. Te so v posebnem in stalnem slabšem položaju, ki upravičuje ta solidarnostna prizadevanja, da bi bile dejanska povezava Unije s svetom.

 
  
MPphoto
 

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, regionalna in kohezijska politika sta potrebni za izenačevanje razlik v razvoju. To je izjemno pomembno za blaginjo ljudi in tudi za evropsko konkurenčnost. Regionalna politika na ravni EU mora predvsem ustvariti dodano vrednost in nova podjetja ter posledično delovna mesta za ljudi.

Vprašati se moramo, ali je smiselno, da se vsa sedanja regionalna pomoč reciklira v Bruslju, ali bi denar lahko porabili učinkoviteje, če bi ga neposredno dodelili regijam v državah članicah. Regionalna politika EU je polna birokracije in zlorab. Tako v EU kot v državah članicah je veliko birokracije in to je pripeljalo do razmer, v katerih številna inovativna podjetja, tako stara kot nova, ne zaprosijo za denar ali podporo, ker bi morala imeti zaposleno eno ali dve osebi za izpolnitev vloge in bi za to porabila preveč časa. Razmisliti moramo o tem, ali ima evropska inovacijska politika sploh prihodnost, če je regionalna politika ne podpira.

 
  
MPphoto
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE).(PT) Gospod predsednik, kohezijska politika je eno od najbolj simboličnih področij politik EU in področje, ki najbolje predstavlja ideal vzpostavljanja evropskega projekta. Zato je treba – in to si tudi zasluži –, da se vsi vidiki, o katerih danes tu razpravljamo, podrobneje obravnavajo in da pri njej sodelujejo vsi poročevalci, ki jim vsem skupaj čestitam.

Rada bi izpostavila potrebo po proračunu, ki bi bil prilagojen tej politiki, ki bi bil prožnejši in bi imel več nadzora, da bi z evropskimi sredstvi resnično spodbujali razvojne projekte, ki so lahko trajnostni. Glede na to je pomembno, da se regije, ki so že zunaj cilja 1 lahko uvrstijo v vmesno stopnjo za krepitev razvoja, ki so ga, kot so že pokazale, sposobne doseči, namesto da bi njihovo financiranje nenadoma opustili in tako ogrozili napredek, ki je bil dosežen v tem času.

 
  
MPphoto
 

  Csaba Sándor Tabajdi (S&D).(HU) Gospod predsednik, zdaj razpravljamo o temi, ki je bistvenega pomena za nove članice, vključno z Madžarsko. Obstajajo nekateri zaskrbljujoči podatki, ki kažejo, da nekateri nosilci odločitev v Komisiji po letu 2014 nameravajo močno zmanjšati proračun za kohezijsko politiko. To bi bilo samomorilno dejanje. S takšnim dejanjem ne bi le onemogočili napredka revnejših regij, temveč bi tudi ogrozili strategijo Evropa 2020. Predlog o tem, da bi morali vzpostaviti kategorijo prehodne podpore, je vsekakor pravilen in socialno pravičen. Vendar pa je povezovanje kohezijske podpore s sistemom makroekonomskih pogojev nesprejemljivo, ker bi regije kaznovali za politiko vlad, na katero nimajo vpliva. Za konec bi povedal, da je operativni mehanizem kohezijske politike uspešen in v osnovi dobro deluje, preglednost je treba povečati, birokracijo pa zmanjšati.

 
  
MPphoto
 

  Sabine Verheyen (PPE).(DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, pomembnost medregijskega sodelovanja bo v prihodnosti še naraščala. Čezmejno in makroregionalno sodelovanje sta izjemno pomembni za dosego ciljev strategije Evropa 2020 v Evropi, ki je vse bolj povezana. Obmejne regije se še vedno spopadajo s posebnimi izzivi. Čezmejne zamisli in projekti na področjih, kot so infrastruktura, poslovno sodelovanje, sodelovanje pri raziskavah, razvoj trga dela in usposabljanje, so gibalo za velika območja Evropske unije.

Potrebujemo jasne, preproste strukture za medregionalne projekte. Različne nacionalne zahteve za projektne partnerje pogosto otežujejo sodelovanje in izvajanje posebnih, trajnostnih projektov. Poziv v poročilu gospoda Pieperja, naj se delež medregijskega sodelovanja, cilja 3, poveča na 7 %, je pomemben korak naprej in to močno podpiram.

 
  
MPphoto
 

  Luís Paulo Alves (S&D).(PT) Gospod predsednik, kohezijska politika je področje politik, ki je ključno za prihodnost evropskega projekta. Pri vzpostavitvi skupnega območja z notranjim trgom in enotno valuto je za njegovo delovanje potrebna določena stopnja konvergence med državami članicami in njihovimi regijami. Sedanje razlike glede konkurenčnosti in nesorazmeren razvoj so Evropo neizogibno oslabili in pripeljali do krize, ki zajema evrsko območje. Zato je za to ključno potrebo po konvergenci nujno potreben trden kohezijski proračun, ki ga ne smemo oslabiti, da bi financirali druge politike. Če želimo narediti več, EU potrebuje več in to lahko dosežemo s povečanjem njenega proračuna, namesto da bi ga zmanjšali, čeprav le malo.

Gospod komisar, zato bi vas rad vprašal, ali je mogoče, da bi brez kakršnega koli povečanja proračuna Unije ustanovitev sklada za infrastrukturo in nove politike inovacij – ki bodo povezane s kohezijo in regionalnim razvojem, ki ga podpiram – postali trojanski konj v kohezijskem proračunu?

 
  
MPphoto
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE).(PL) Gospod predsednik, kohezijska politika igra pomembno vlogo pri spodbujanju razvoja regij – regij, v katerih so združena mestna in podeželska območja in ki vzpostavljajo njihovo enotnost. Dejstvo je, da imajo mestna območja pomemben vpliv na pospeševanje regionalnega razvoja. Za to vlogo bi jim morali zagotoviti potrebno podporo. Vendar pa ne smemo pozabiti na svoja prizadevanja za uravnotežen razvoj podeželskih in mestnih območij.

Rad bi pripomnil, da kohezijska politika na podeželskih območjih ni zelo opazna, kljub izjavam v zvezi s tem. V okviru kohezijske politike je treba dodeliti sredstva podeželskemu razvoju, saj se dejavnosti drugega stebra skupne kmetijske politike preusmerjajo v okolju prijazno, v „ekologizacijo“, okoljska vprašanja, kmetijski razvoj in predelavo. Vendar pa obstaja pomanjkanje sredstev za razvoj podjetij ter tehnične in socialne infrastrukture na podeželskih območjih in to bi morala biti naloga kohezijske politike. Izgradnja tehnične infrastrukture je temeljnega pomena za razvoj, a ne smemo pozabiti na razvoj podjetij ali socialne infrastrukture ter znanosti in raziskav, ki bistveno vplivajo na sodobni, pametni in inovativni razvoj.

 
  
MPphoto
 

  Victor Boştinaru (S&D).(RO) Gospod predsednik, današnja razprava zagotavlja najboljši argument za potrebo po trdni, dobro financirani kohezijski politiki v prihodnjem finančnem okviru.

Navdihnila sta me odličen govor gospe Hübner, predsednice našega odbora, in odlično poročilo gospoda Pieperja o lekcijah o absorpcijski sposobnosti. Gospod komisar, zato bi vas rad vprašal z evropskega vidika prihodnjega cikla financiranja, kako Romunija, država z najnižjo absorpcijsko stopnjo, lahko izvede tako imenovano upravno reformo, ki ni nikakor povezana z regionalno reformo, brez študije o vplivu, brez zahtev za posvetovanje z generalnim direktoratom za regionalno politiko, ki je za ta projekt izvedel iz tiska, in brez posvetovanja s političnimi in lokalnimi akterji ter civilno družbo, s čimer bi ogrozila stabilnost in predvidljivost celotnega projekta.

 
  
MPphoto
 

  Monika Hohlmeier (PPE).(DE) Gospod predsednik, v zvezi s kohezijsko in regionalno politiko bi rada omenila dve zadevi. Prva je spor glede tako imenovane vmesne kategorije, ki se precej ujema s potekom nacionalnih meja. Mislim, da je za nas bistvenega pomena, da razmislimo o naslednjih vprašanjih v zvezi s to razpravo: regionalna politika in politika gospodarskega razvoja morata ponuditi sistem spodbud, da se določene regije lahko razvijejo. Če je sistem vzpostavljen tako, da se razvije odvisnost od stalnih subvencij, ne da bi bila potrebna prizadevanja regij za pridobitev ustreznih sredstev, mislim, da bi vmesna kategorija pomenila popoln polom, saj bo vedno sporna in nesmiselna. Vendar pa mislim, da je smiselno, da regije cilja 1, ki izgubijo svoj status cilja 1, še naprej prejemajo posebno podporo. Prav tako mislim, da je smiselno, da regija, ki ima finančne in gospodarske težave iz posebnih razlogov, prav tako prejema podporo. Ne želimo pa si stalne subvencijske miselnosti; namesto tega bi morali ponuditi pomoč in podporo regijam, ki to potrebujejo.

 
  
MPphoto
 

  Petru Constantin Luhan (PPE).(RO) Gospod predsednik, kohezijska politika je nedvomno temeljnega pomena za razvoj Evropske unije. Mislim, da njena struktura podpira evropsko konkurenčnost. Mislim, da je treba regije še naprej podpirati pri njihovem prizadevanju za dosego cilja ekonomske in socialne kohezije. Treba je zagotoviti finančni podporo in pri tem upoštevati predvsem regionalni BDP.

Navadnim državljanom je treba zagotoviti dostop do socialne, izobraževalne, zdravstvene in prometne infrastrukture. To nam bo omogočilo podpreti prizadevanja za gospodarski razvoj z visoko kakovostjo življenja, zaradi katere bodo naši državljani ostali doma, v Evropi.

Kolegi poslanci, MSP so ključna za spodbujanje gospodarske konkurenčnosti. Treba jih je bolj podpirati s prožnejšimi pravili za dostop do sredstev in z njihovim spodbujanjem.

Zato zagovarjam dejstvo, da sta enak dostop do infrastrukture in kakovostnih storitev ter podpora MSP osnovni vodilni načeli v strukturi politike regionalnega razvoja in da je to pot k dosegi globalne konkurenčnosti.

 
  
MPphoto
 

  Rosa Estaràs Ferragut (PPE). - (ES) Gospod predsednik, kohezijska politika je nedvomno prispevala k večji produktivnosti v vseh regijah EU in k odpravi regionalnih razlik in nedvomno se je izkazalo, da je temeljnega pomena za vse državljane in da pomaga – in bo še naprej pomagala – v boju proti gospodarski in finančni krizi, ki je prizadela Evropo. Zato je peto kohezijsko poročilo nastalo ob tako pravem času.

Obstajajo tri ključne zamisli. Prva je, da bi bruto domači proizvod morali dopolniti z drugimi kazalniki nacionalnih in regionalnih organov. Druga zamisel je, da bi morali imeti vmesno kategorijo, da se vse regije, ki ne spadajo v konvergenco in jim ne uspe doseči konkurenčnosti, lahko obravnavajo podobno, ko se pojavijo podobne razmere, tako da teh regij nikoli ne prizadenejo nenadne spremembe. Tretja zamisel je okrepiti cilj 3.

Rada bi izrazila dve zahtevi. Največjo razdaljo 150 kilometrov bi morali odpraviti, da bi mnogim regijam, kot so na primer Balearski otoki, omogočili dostop do čezmejnega sodelovanja. Druga zadeva pa je, da v poročilu piše, da so delovni jeziki EU francoščina, angleščina in nemščina. To ni res. Triindvajset jezikov EU nas bogati in dela raznolike.

 
  
MPphoto
 

  Nadezhda Neynsky (PPE). (BG) Gospod predsednik, rada bi čestitala poročevalcem za njihovo delo pri tem posebno pomembnem vprašanju.

Kot bolgarska političarka s posebnim zanimanjem sledim dogajanju v zvezi z vmesno kategorijo regij, upravičenih do pomoči, ki naj bi bila uvedena v novem proračunskem okviru za obdobje 2013–2020.

Kot je bilo danes tudi med razpravo že večkrat poudarjeno, mislim, da so za to vprašanje potrebne nadaljnje razprave, saj se zdaj vzpostavlja pogoj za nove delitve in izključitve pri obravnavanju posameznih regij, ki ni v skladu z evropskim načelom solidarnosti. Vmesna kategorija je v nasprotju z načelom konvergence evropskih regij, katerih razvoj je pod povprečjem Evropske unije. Ni dovolj jasno, na kakšni podlagi so bile določene 75-odstotne in 90-odstotne mejne vrednosti ali zakaj na primer ni bila uvedena kategorija za posebno nerazvite regije.

Glasovala bom na podlagi predloga poročevalca v odstavku 34 s pomisleki glede omembe regij v okviru teh meja. Prav tako bom glasovala za predlog spremembe 5 za jasno, strogo merilo, ki je za nas ključnega pomena, da se pri izvajanju novega okvira izognemo težavam.

 
  
MPphoto
 

  Johannes Hahn, član Komisije.(DE) Gospod predsednik, spoštovani poslanci, najprej bi se rad zahvalil za vašo predanost, ki ste jo pokazali v tej izčrpni razpravi s številnimi govori. To je dokaz, da moramo v tem parlamentu podrobno obravnavati vprašanja v zvezi z regionalno in kohezijsko politiko. Rad bi začel z nečim, kar je zame zelo pomembno. Bilo je zelo pomembno za Parlament v časovnem smislu in tudi sam sem pozdravil to, da bi moral imeti Parlament priložnost, da pred objavo naših predlogov uredb oblikuje podrobno, večplastno mnenje in da se to mnenje kasneje upošteva v ustreznih uredbah. Iz tega razloga bi vas prosil za razumevanje, da vam zdaj ne morem ponuditi izčrpnih pisnih predlogov, ker bodo ti temeljili predvsem na poročilih, ki se zdaj predstavljajo.

Zelo pomembno je, da bolj poudarjamo kakovost dela z regijami, zlasti če pogledamo nekatere države, ki doživljajo prave strukturne težave. V tem primeru je potrebno ne le obravnavanje dodeljevanja sredstev in opredelitve ciljev, temveč tudi pomoč pri določanju programov za opredelitev ciljev in pomoč pri oblikovanju grozdov v posameznih regijah in v delih regij, da bi ustvarili trajnostno gospodarsko rast.

Lahko da bom ponovil, kar so nekateri govorniki že omenili, toda poudaril bi, da bo naš predlog vseboval ločeno poglavje o upravljanju na več ravneh in izražal naše mnenje ter vseboval poziv vsem zainteresiranim stranem, naj sodelujejo pri oblikovanju operativnih programov v regijah. Ob tem bi pozval tudi vse na odgovornih položajih v regijah, naj zagotovijo, da se vključijo lokalne uprave. To je zato, ker sem tako kot mnogi med vami iz regij slišal pritožbe, da nacionalni organi niso vključeni, lokalne uprave pa se pritožujejo nad dejstvom, da se jih na regionalni ravni ne vključuje.

Če pogledamo zamisel o lastništvu, ki je bila omenjena že večkrat, je vsekakor potrebna pomoč vseh. Poenostavitev je beseda, ki se veliko – da ne rečem preveč – uporablja in ki predstavlja izziv za vse nas. Vendar pa poenostavitev ne more preprosto pomeniti, da se nadzor le omili. Uporabiti moramo ustrezna sredstva, da poskusimo poenostaviti svoje poslovanje. Veliko pričakujem od dela gospoda Barnierja na področju javnih naročil, ki zajema poenostavitev postopka z nadaljnjo standardizacijo postopkov in zmanjšanje prostora za napake, s čimer pomembno prispeva k poenostavitvi. Pri tem moramo odigrati svojo vlogo s pripravo nadaljnjih predlogov v zvezi s pavšalnimi zneski itd. Tudi pri tem bo pomembno, da nam države članice sledijo.

Eden od govornikov je namignil, da bomo morda Evropski socialni sklad ločili od družine strukturnih skladov, a nimamo nobenih načrtov v tej smeri. Veliko tega, kar je potrebnega v podeželskih območjih, bi moral pokrivati tudi Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, katerega namen ni le podpiranje kmetov, temveč tudi podpiranje podeželskih območij. Kot vemo, v tem sektorju obstaja več akterjev in udeležencev. Tudi tu je naloga doseči boljše usklajevanje različnih skladov, kar je splošni cilj za skupni strateški okvir.

Pogojevanje nam bo pomagalo povečati kakovost našega dela. Danes je bilo veliko povedanega o regijah s prehodno pomočjo in večina stvari je bila ustreznih in pomembnih. Bistvo je prispevati k razvoju v teh regijah, ki še ne odražajo evropskega povprečja. To je ves smisel regionalne politike. Bistvo je naslednje: prispevati k rasti v smislu kakovosti in količine ter zagotoviti, da se dosežejo cilji strategije Evropa 2020, na primer na področju energije, podnebnih sprememb, inovacij, raziskav, izobraževanja in usposabljanja, zaposlovanja in kampanje za boj proti revščini. Vsem bi se rad zahvalil za tako zavzeto sodelovanje v razpravi in tudi za ogromno podporo, ki jo je parlament izkazal našim politikam.

 
  
MPphoto
 

  Miroslav Mikolášik, poročevalec. Gospod predsednik, izvajanje programov je stalen in dinamičen proces, na katerega lahko vplivamo s prepoznavanjem pogostih pomanjkljivosti v celotnem procesu in na področjih, kjer so potrebne reforme.

V tem kontekstu strateško poročanje kot nov instrument povečuje odgovornost pri doseganju ciljev politike in kaže, da bi kohezijska politika morala obravnavati vse evropske regije in družbene izzive, da bi dosegli pametno, trajnostno in vključujočo rast v vsej EU.

Kohezijska politika je odvisna od dobrega upravljanja na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Dobro sodelovanje na vseh teh ravneh je tako zelo zaželeno kot poenostavitev celotnega procesa. Sredstva seveda ne smejo ostati neuporabljena zaradi odvečne birokracije ali obremenjujočih pravil in postopkov. Dobro financirana kohezijska politika bi morala biti bližje državljanom EU in bi morala še naprej obravnavati vse regije in socialne izzive Evropske unije, tako s pomočjo revnim, da dohitijo druge, kot z zagotavljanjem pametne, trajnostne in vključujoče rasti v vsej Evropski uniji.

Strateško poročilo za leto 2010 pomeni močno spodbudo za izboljšanje sedanjega izvajanja programov kohezijske politike. Prav tako spodbuja države članice, naj popravijo zamude pri vlaganju sredstev EU in razvijejo učinkovitejše akcijske načrte za doseganje dogovorjenih rezultatov. Zato upam, da bo izid današnjega glasovanja o strateškem poročilu za leto 2010 pomenil sporočilo za države članice in Komisijo.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov