PREDLOG RESOLUCIJE o migracijskih tokovih v Sredozemlju, s posebnim poudarkom na tragičnih dogodkih pri otoku Lampedusa
16.10.2013 - (2013/2827(RSP))
v skladu s členom 110(2) Poslovnika
Juan Fernando López Aguilar, Sylvie Guillaume, Claude Moraes, Rita Borsellino v imenu skupine S&D
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0474/2013
B7‑0476/2013
Resolucija Evropskega parlamenta o migracijskih tokovih v Sredozemlju, s posebnim poudarkom na tragičnih dogodkih pri otoku Lampedusa
Evropski parlament,
– ob upoštevanju razprav v Svetu 7. in 8. oktobra 2013 o nedavnih dogodkih na otoku Lampedusa,
– ob upoštevanju izjav predsednika Komisije in komisarke Cecilije Malmström z dne 9. oktobra 2013,
– ob upoštevanju izjave visokega komisarja ZN za begunce z dne 12. oktobra 2013[1],
– ob upoštevanju resolucije 1872(2012) Parlamentarne skupščine Sveta Evrope z naslovom „Izguba življenj v Sredozemskem morju: kdo je odgovoren?“, sprejete dne 24. aprila 2012,
– ob upoštevanju preteklih izjav posebnega poročevalca ZN za človekove pravice migrantov in njegovega zadnjega poročila z dne 24. aprila 2013 o upravljanju zunanjih meja Evropske unije in vplivu tega upravljanja na človekove pravice migrantov[2],
– ob upoštevanju Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,
– ob upoštevanju ženevskih konvencij iz leta 1949 in njihovih dodatnih protokolov,
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 439/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o ustanovitvi Evropskega azilnega podpornega urada[3],
– ob upoštevanju predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil varovanja zunanjih meja na morju v okviru operativnega sodelovanja, ki ga usklajuje Evropska agencija za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (COM(2013)0197),
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1168/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o spremembah Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 o ustanovitvi Evropske agencije za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (FRONTEX)[4],
– ob upoštevanju Stališča Evropskega parlamenta, sprejetega na prvi obravnavi dne 10. oktobra 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2013 Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi evropskega sistema nadzorovanja meja (EUROSUR)[5];
– ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 20. marca 2013 o evropski sosedski politiki: na poti k močnejšemu partnerstvu (JOIN/2013/0004),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. aprila 2011 o pregledu evropske sosedske politike – južna dimenzija[6],
– ob upoštevanju vprašanja za ustni odgovor z dne 20. maja 2013 o trajnem sistemu premestitve znotraj Unije na prostovoljni osnovi,
– ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o obisku delegacije odbora na Lampedusi novembra 2011,
– ob upoštevanju členov 77, 78, 79 in 80 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),
– ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,
A. ker je v tragediji 3. oktobra 2013 ob obali Lampeduse izgubilo življenje najmanj 360 migrantov, na stotine pa jih je pogrešanih; ker je tej tragediji 11. oktobra 2013 sledila tragedija blizu obale Malte, v kateri je izgubilo življenje še najmanj 23 oseb;
B. ker je po podatkih Mednarodne organizacije za migracije od leta 1993 na morju umrlo vsaj 20.000 ljudi, kar ponovno kaže, da je treba storiti vse potrebno, da se rešijo življenja ogroženih ljudi, države članice pa morajo izpolnjevati svoje mednarodne obveznosti reševanja na morju;
C. ker na ravni EU še vedno vlada zmeda glede odgovornosti različnih vpletenih strani, ki nudijo pomoč plovilom v stiski, ter glede odgovornosti za koordinacijo ukrepov iskanja in reševanja;
D. ker tihotapci in trgovci z ljudmi izkoriščajo nezakonito migracijo in žrtve silijo, zvabljajo ali zavajajo, da pridejo v Evropo prek kriminalnih združb, in ker te kriminalne združbe ogrožajo življenja migrantov in so za EU velik izziv;
E. ker je načelo solidarnosti in pravične delitve odgovornosti zapisano v členu 80 PDEU;
F. ker si novi revidirani skupni evropski azilni sistem prizadeva za jasnejša pravila in zagotavljanje pravične in ustrezne zaščite oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito;
G. ker zakonodaja EU že nudi nekatera sredstva, kot sta Vizumski zakonik in Zakonik o schengenskih mejah, ki omogočajo podelitev vizumov iz humanitarnih razlogov;
H. ker bi bilo treba države članice spodbujati k uporabi sredstev, ki bodo na voljo v okviru Sklada za migracije in azil, ter sredstev, ki so na voljo v okviru pripravljalnega ukrepa – omogočanje ponovne naselitve beguncev v izrednih razmerah, ki med drugim zajema naslednje ukrepe: pomoč osebam, ki jih Urad visokega komisarja ZN za begunce že priznava kot begunce; podpora nujnim ukrepom v primeru skupin beguncev, opredeljenih kot prednostni primeri, ki so žrtve oboroženih napadov ali so v skrajno ranljivem položaju in je njihovo življenje ogroženo; po potrebi zagotovitev dodatne finančne pomoči Uradu visokega komisarja ZN za begunce ter z njim povezanim organizacijam v državah članicah in na ravni Unije v izrednih razmerah;
1. meni, da bi tragedija pri otoku Lampedusa morala povzročiti preobrat v EU in da je edini način, kako preprečiti novo tragedijo, sprejem usklajenega pristopa na podlagi solidarnosti in odgovornosti, podprtega s skupnimi instrumenti;
2. izraža zaskrbljenost zaradi vse večjega števila ljudi, ki tvegajo svoja življenja, ko poskušajo na čolnih prečkati Sredozemlje, da bi prišli v EU; poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bi ljudem omogočili varen dostop do azilnega sistema Unije brez potrebe po zatekanju k tihotapcem ljudi ali kriminalnim združbam ter brez ogrožanja svojih življenj;
3. poziva države članice, naj preučijo vse obstoječe pravo in postopke EU za zagotovitev varnega vstopa v EU in spodbujajo njihovo uporabo; opozarja, da je zakonit vstop v EU boljša možnost od nevarnejšega nezakonitega vstopa, ki lahko vključuje tveganja, povezana s trgovino z ljudmi;
4. poziva Komisijo in države članice, naj preučijo, katera orodja so na voljo v vizumski politiki EU v regiji, da bi se lajšale zakonite poti migracije v EU in bi se s tem pomagalo zmanjšati pritisk nezakonitega priseljevanja v EU;
5. poziva EU in države članice, naj nadzorujejo mešane migracijske tokove z uporabo razpoložljivih evropskih in nacionalnih instrumentov ter vzdržujejo dobro usklajenost in komunikacijo, na primer z zbiranjem in analizo pomembnih informacij;
6. poziva Unijo, Evropsko agencijo za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije ter države članice, naj zagotovijo, da bosta pomoč migrantom v nevarnosti in reševanje na morju med ključnimi prednostnimi nalogami izvajanja nedavno sprejete uredbe o EUROSUR;
7. poziva EU, naj okrepi sodelovanje s tretjimi državami, zlasti v okviru sosedske politike, med drugim z nudenjem podpore tem državam in spodbujanjem, naj izpolnijo svoje obveznosti po mednarodnem pravu, tudi glede reševanja na morju, zaščite beguncev in spoštovanja temeljnih pravic;
8. poudarja, da je potreben skladnejši pristop in več solidarnosti z državami članicami, ki se soočajo z največjim bremenom pri sprejemu beguncev in migrantov; poziva države članice, naj zagotovijo pravilno izvajanje vseh določb različnih instrumentov skupnega evropskega azilnega sistema;
9. poudarja zlasti pomen delitve finančne odgovornosti na področju azila in priporoča uvedbo dobro financiranega mehanizma na podlagi objektivnih meril, s katerim bi zmanjšali pritisk na države članice, ki sprejemajo absolutno ali sorazmerno večje število prosilcev za azil in upravičencev do mednarodne zaščite;
10. opominja, da bi morala odgovornost spremljati solidarnost EU; opominja, da imajo države članice pravno obveznost nuditi pomoč migrantom na morju; poziva države članice, ki ne spoštujejo svojih mednarodnih obveznosti, naj ne zavračajo čolnov, ki prevažajo migrante;
11. poziva sozakonodajalce, zlasti Svet, naj se nemudoma dogovorijo o novih pravilih za operacije na morju, ki jih usklajuje Frontex, da bi dosegli učinkovite in usklajene ukrepe reševanja na ravni EU in zagotovili, da se bodo operacije izvajale ob polnem upoštevanju ustrezne mednarodne zakonodaje in standardov na področju človekovih pravic in beguncev ter obveznosti v okviru pomorskega prava;
12. poziva Unijo in države članice, naj prekličejo ali pregledajo zakonodajo, ki osebe, ki pomagajo migrantom na morju, obravnava kot storilce kaznivega dejanja; poziva Komisijo, naj predlaga spremembo Direktive Sveta 2002/90/ES o opredelitvi pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju[7], s katero se bo pojasnilo, da je treba zagotavljanje humanitarne pomoči migrantom v nevarnosti na morju pozdraviti in da se takega dejanja nikoli ne bi smela kaznovati;
13. poziva Unijo in države članice, naj zagotovijo, da kapitani ladij, ki se udeležijo takšnih operacij iskanja in reševanja, ne bodo obtoženi pomoči pri tihotapljenju rešenih oseb ali se soočili s kazenskimi obtožbami;
14. poziva Unijo in države članice, naj vzpostavijo mehanizme za profiliranje in naznanitev, tudi dostop do pravičnih in učinkovitih azilnih postopkov za morebitne upravičence do mednarodne zaščite na podlagi razumevanja, da izkrcanje ne nujno pomeni, da je država, na ozemlju katere so izkrcane osebe, rešene na morju, izključno odgovorna za obravnavo in rešitev njihovega statusa;
15. poziva Unijo in države članice, naj si prizadevajo za vzpostavitev učinkovitih in predvidljivih mehanizmov za opredelitev varnih mest za izkrcanje rešenih beguncev in migrantov;
16. poziva države članice, naj spoštujejo načelo nevračanja v skladu z obstoječim mednarodnim pravom in pravom EU; poziva države članice, naj nemudoma končajo prakso neprimernega in daljšega pridržanja, s katero kršijo mednarodno in evropsko pravo, in poudarja, da mora ukrep pridržanja migrantov vselej temeljiti na upravni odločitvi, prav tako pa mora biti ustrezno upravičen in časovno omejen;
17. opominja države članice, da bi bilo treba ljudi, ki prosijo za mednarodno zaščito, usmeriti na nacionalne organe, pristojne za azil, ter jim omogočiti dostop do pravičnih in učinkovitih azilnih postopkov;
18. poziva države članice, naj po potrebi razmislijo o uporabi člena 3(2) Uredbe 604/2013[8] glede prevzemanja odgovornosti za obravnavanje prošenj za azil, ko prosilcem grozi, da v državi članici, ki ne more izpolniti svojih obveznosti, ne bi imeli dostopa do svojih pravic; zatrjuje, da bi morale države članice podobno razmisliti tudi o uporabi člena 15 omenjene uredbe zaradi združevanja širših družinskih članov;
19. spodbuja države članice, naj poleg obstoječih nacionalnih kvot nujne potrebe rešujejo s preselitvami in z odobritvijo prihoda iz humanitarnih razlogov; spodbuja države članice, naj uporabijo sredstva, ki so še na razpolago v okviru pripravljalnega ukrepa/pilotnega projekta o preseljevanju;
20. poziva k povečanju proračuna za Evropski azilni podporni urad (EASO) in Frontex; opominja, da je ustrezno financiranje teh instrumentov nujno za razvoj usklajenega pristopa;
21. poziva Frontex in države članice, naj zagotovijo, da bodo vsi pripadniki mejnih straž in drugo osebje držav članic, ki sodeluje v ekipah evropskih mejnih straž, skupaj z osebjem Frontexa, deležni usposabljanj na področju zadevnega prava Unije in mednarodnega prava, vključno s temeljnimi pravicami in dostopom do mednarodne zaščite ter smernicami za prepoznavanje oseb, ki iščejo zaščito, in njihovo usmeritev k ustreznim strukturam v skladu s členom 5 spremenjene uredbe o agenciji Frontex;
22. pozdravlja namero Komisije, da bo ustanovila delovno skupino o vprašanju migracijskih tokov v Sredozemlju; vztraja, da se namera lahko obravnava zgolj kot prvi korak k ambicioznejšemu pristopu;
23. poziva k na splošno bolj celostnemu pristopu, ki ga je treba sprejeti na področju politike EU o azilu, zakonitem priseljevanju, zaposlovanju, nezakonitem priseljevanju, vizumih, zunanjih mejah, zunanjih zadevah in razvoju, da se zagotovi celovit pristop za medsebojno povezana vprašanja migracij;
24. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.
- [1] http://www.unhcr.org/print/52594c6a6.html
- [2] http://www.ohchr.org/Documents/HRBodies/HRCouncil/RegularSession/Session23/A.HRC.23.46_en.pdf
- [3] UL L 132, 29.5.2010, str. 11.
- [4] UL L 304, 22.11.2011, str. 1.
- [5] P7_TA(2013)0416.
- [6] UL C 296 E, 2.10.2012, str. 114.
- [7] UL L 328, 5.12.2002, str. 17.
- [8] UL L 180, 29.6.2013, str. 31.