PREDLOG RESOLUCIJE o kriminalu, povezanem s prostoživečimi živalmi in rastlinami
8.1.2014 - (2013/2747(RSP))
v skladu s členom 115(5) Poslovnika
Romana Jordan v imenu skupine PPE
Pavel Poc v imenu skupine S&D
Gerben-Jan Gerbrandy v imenu skupine ALDE
Sandrine Bélier v imenu skupine Verts/ALE
Anna Rosbach v imenu skupine ECR
Kartika Tamara Liotard v imenu skupine GUE/NGL
B7‑0013/2014
Resolucija Evropskega parlamenta o kriminalu, povezanem s prostoživečimi živalmi in rastlinami
Evropski parlament,
– ob upoštevanju resolucije Komisije Združenih narodov za preprečevanje kriminala in kazensko pravosodje iz aprila 2013, ki jo je julija 2013 podprl Ekonomsko-socialni svet Združenih narodov, v kateri spodbuja države članice ZN, naj nedovoljeno trgovino s prostoživečimi živalmi in rastlinami štejejo za resno kaznivo dejanje, če pri tem sodelujejo organizirane kriminalne združbe, s čimer bi jo uvrstili v isto skupino kot trgovino z ljudmi in trgovino z drogami,
– ob upoštevanju raziskave Interpola in Mednarodnega sklada za zaščito živali (IFAW) o spletnem trgovanju s slonovino v Evropski uniji, ki ugotavlja, da je pregon spletnega kriminala, povezanega s prostoživečimi živalmi in rastlinami v povojih, ter poziva k uvedbi posebne zakonodaje o spletni trgovini v Evropski uniji, ki bi urejala trgovino s prostoživečimi živalmi in rastlinami,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. februarja 2013 o strateških ciljih EU za 16. konferenco pogodbenic Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES), ki je potekala od 3. do 14. marca 2013 v Bangkoku na Tajskem[1],
– ob upoštevanju rezultatov s srečanja zgoraj navedene konference pogodbenic (CoP 16), na kateri so se sporazumele o vrsti konkretnih ukrepov zoper divji lov in trgovino s prostoživečimi živalmi in rastlinami, vključno s sklepoma 16.39–16.40 ter sklepi 16.78–16.83,
– o upoštevanju konvencije CITES, ki se v EU izvaja prek Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi[2], ter Uredbe Komisije (ES) št. 865/2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 338/97[3];
– ob upoštevanju priporočila Stalnega odbora Bernske konvencije št. 155(2011) o nezakonitem ubijanju in lovu prostoživečih ptic s pastmi ter trgovini z njimi, sprejetega 2. decembra 2011, in časovnega načrta Komisije za odpravo nezakonitega ubijanja in lova ptic s pastmi ter trgovine z njimi (12/2012),
– ob upoštevanju pobud za uničenje zalog nezakonite slonovine, ki so jih pred kratkim sprejeli ZDA, Filipini in Gabon, da bi povečali osveščenost javnosti glede vse večjega povpraševanja po slonovini in povečane stopnje nezakonite trgovine in divjega lova ter tako zatrli trgovino s prostoživečimi živalmi in rastlinami,
– ob upoštevanju skupne izjave 11 voditeljev afriških držav, v katerih so rezervati za slone, z dne 26. septembra 2013, v okviru zaveze Clintonove globalne pobude za ukrepanje v sklopu Partnerstva za rešitev afriškega slona, ki spodbuja druge države, naj razglasijo ali ponovno vzpostavijo državne moratorije na ves komercialni uvoz, izvoz ter domačo prodajo in nakup oklov in izdelkov iz slonovine, dokler divji lov ne bo več ogrožal populacije slonov,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2013 o organiziranem kriminalu, korupciji in pranju denarja: priporočila za ukrepe in pobude, ki bi jih bilo treba sprejeti (končno poročilo)[4], zlasti odstavka 127, in svoje resolucije z dne 11. junija 2013 o organiziranem kriminalu, korupciji in pranju denarja: priporočila za ukrepe in pobude, ki bi jih bilo treba sprejeti (vmesno poročilo)[5],
– ob upoštevanju rezultatov delavnice o kriminalu, povezanem s prostoživečimi živalmi in rastlinami, ki jo je 27. februarja 2013 v Bruslju pripravil Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane,
– ob upoštevanju vprašanja Komisiji z dne 29. oktobra 2013 o kriminalu, povezanem s prostoživečimi živalmi in rastlinami (O‑000123/2013 – B7‑0529/2013),
– ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) Poslovnika,
A. ker je kriminal, povezan s prostoživečimi živalmi in rastlinami, vključno z divjim lovom in nezakonito sečnjo, prevozom nezakonitih izdelkov in njihovih izpeljank ter nezakonito prodajo in uporabo teh izdelkov v državah potrošnicah, dosegel razsežnosti resnega nadnacionalnega organiziranega kriminala, pri katerem letni promet znaša najmanj 19 milijard USD, in je med nezakonitimi dejavnostmi na svetu na četrtem mestu, takoj za trgovino z drogami, ponarejanjem in trgovino z ljudmi;
B. ker pri nezakoniti trgovini s prostoživečimi živalmi in rastlinami pogosto sodelujejo nadnacionalne organizirane kriminalne mreže, ta dejavnost pa zanje in za militantne uporniške skupine služi kot vir prihodkov;
C. ker kriminal, povezan s prostoživečimi živalmi in rastlinami, ogroža blaginjo posameznih živali, ohranjanje zadevnih živalskih in rastlinskih vrst in lokalne ekosisteme kot celoto;
D. ker kriminal, povezan s prostoživečimi živalmi in rastlinami, resno ogroža varnost, politično stabilnost, gospodarstvo, lokalno življenje, naravne vire in kulturno dediščino številnih držav; ker obseg odziva, potrebnega za učinkovito obravnavo teh groženj, pogosto presega pristojnosti posameznih organov pregona na področju okolja ter prostoživečih živali in rastlin ali posamezne države ali regije;
E. ker nezakonita trgovina s prostoživečimi živalmi in rastlinami ne ogroža zgolj varnosti, pravne države in razvoja lokalnih skupnosti, kjer prihaja do desetkanja prostoživečih živali in rastlin, pač pa tudi mir in varnost narodov in regij, v katerih se nahajajo te skupnosti, ter celo svetovni trajnostni razvoj;
F. ker spoprijemanje s kriminalom, povezanim s prostoživečimi živalmi in rastlinami, zahteva usklajen svetovni odziv na najvišji politični ravni ter sodelovanje organov pregona na mednarodni in nacionalni ravni, pa tudi učinkovito uporabo orodij za krepitev sistemov kazenskega pregona in kazenskega prava;
G. ker bo, dokler bo povpraševanje za izdelki iz prostoživečih živali in rastlin visoko, prizadevanja za pregon pa nizka, zakonita trgovina še naprej zgolj krinka za nezakonito trgovino in bo spodbujala divji lov;
1. poudarja, da je EU hkrati pomemben trg in tranzitna pot za nezakonito trgovino s prostoživečimi živalmi in rastlinami; opozarja, da prihodki, ki jih ustvarja trgovina z ogroženimi vrstami, po ocenah Europola znašajo med 18 in 26 milijard EUR letno, pri čemer je EU najpomembnejši namembni trg na svetu;
2. poudarja, da je namen konvencije CITES zagotoviti, da mednarodna trgovina s prostoživečimi živalmi in rastlinami ne ogroža preživetja vrst v naravi;
3. je zaskrbljen, saj organizacija Global Financial Integrity v poročilu o nadnacionalnem kriminalu v svetu v razvoju iz februarja 2011 ocenjuje, da je zgolj mednarodna spletna trgovina z izdelki iz prostoživečih živali in rastlin vredna 10 milijard USD letno;
4. izraža zaskrbljenost zaradi vse večje povezanosti med osebami in denarjem, povezanim s trgovino s prostoživečimi živalmi in rastlinami, ter drugimi oblikami organiziranega kriminala, vključno s trgovino z drogami in orožjem, korupcijo in goljufijami, pa tudi militantnostjo in terorizmom;
5. je zaskrbljen, da je za skupine organiziranega kriminala, zlasti tiste vešče tihotapljenja, trgovina s prostoživečimi živalmi in rastlinami privlačna zaradi pomanjkanja zmožnosti za kazenski pregon in izvajanje, velikih dobičkov in blagih kazni;
6. poudarja, da se morajo EU in države članice, če želijo prevzeti dejansko vodilno vlogo na področju zaščite ogroženih vrst, ne le brez odlašanja dejavno in ambiciozno zavzemati za mednarodna pogajanja, pač pa morajo oblikovati tudi najustreznejši pravni okvir in pogoje za izvajanje, s čimer bodo zagotovile, da se bodo vse pravne vrzeli, ki olajšujejo nezakonito trgovino, končale ob mejah Unije;
7. opozarja, da lahko kriminal, povezan s prostoživečimi rastlinami in živalmi, resno ogroža pravno državo in trajnostni razvoj;
8. se zaveda, da je tudi območje EU prizorišče divjega lova različnih prostoživečih živalskih vrst in da še zmeraj prihaja do ubojev, ulovov in trgovanja z redkimi vrstami, ki so posebej zaščitene, pa tudi z ogroženimi vrstami, navedenimi v Prilogi IV k Direktivi 92/43/EGS (Direktiva o habitatih) in Prilogi I k Direktivi 2009/147/ES (Direktiva o pticah);
Ukrepi v Evropski uniji
9. poziva Komisijo, naj brez odlašanja pripravi načrt ukrepov EU proti kriminalu in trgovanju, povezanem s prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, ki naj vključuje tudi jasne cilje in časovne okvire;
10. poudarja, da je EU pomembna tranzitna destinacija za nezakonite izdelke iz prostoživečih živali in rastlin, kakor je navedeno v poročilu omrežja TRAFFIC[6], zaradi česar je EU v prednostnem položaju pri nadzoru te trgovine;
11. poziva države članice, naj uvedejo moratorije na ves komercialni uvoz, izvoz ter domačo prodajo in nakup oklov ter neobdelanih in obdelanih izdelkov iz slonovine, dokler divji lov ne bo več ogrožal populacije slonov;
12. poziva države članice, naj se pridružijo pogodbenicam CITES ter z uničenjem zaloge nezakonite slonovine pošljejo odločen signal nasprotovanja trgovini s prostoživečimi živalmi in rastlinami ter povpraševanju po nezakonitih izdelkih;
13. poziva države članice, naj v celoti izvajajo priporočilo Komisije št. 2007/425, ki opredeljuje niz ukrepov za izvrševanje Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 o varstvu prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi; državam članicam priporoča, naj takoj zberejo zasežene primerke in tako bolje izvajajo konvencijo CITES ter zaščitijo dobrobit živih živali;
14. poziva Komisijo, naj se s stalnim odborom CITES posvetuje o sklepu 16.47 iz CoP 16, in sicer v zvezi z določbami, s katerimi bi poenostavili odstranitev nezakonitih zaseženih primerkov, da bi zagotovili usklajen pristop k izmenjavi informacij in hitro iskanje novega doma za zasežene žive živali;
15. poziva države članice, naj z ozaveščanjem ter povečanjem zmogljivosti in virov okrepijo sodstvo v EU, da bi zagotovili učinkovit in obsežen pregon nezakonite trgovine s prostoživečimi živalmi in rastlinami in da bodo osebe, ki se ukvarjajo s kriminalom na področju prostoživečih živali in rastlin, kaznovane sorazmerno z resnostjo kaznivega dejanja; zato poziva Komisijo, naj poenoti usklajevanje med državami članicami v skladu s priporočilom Komisije št. 2007/425/ES, da se držav članic, v katerih so kazni najbolj blage, ne bi prednostno izkoriščalo kot vstopne točke;
16. poziva Komisijo, naj podrobno spremlja in nadzoruje uporabo Direktive 2008/99/ES o kazenskopravnem varstvu okolja, saj v nekaterih državah članicah še dandanes niso predvidene učinkovite kazni, ki bi morale biti na podlagi direktive predvidene tudi za osebe, ki usmrtijo, uničijo, posedujejo ali zajamejo zaščitene živalske ali rastlinske vrste;
17. zahteva, da se na podlagi pomislekov, podobnih tistim, ki so bili izraženi v resoluciji ZN iz maja 2013, ki vključuje kazniva dejanja zoper gozdove, pregledajo sedanji instrumenti EU v zvezi z nezakonito trgovino z lesom in drugi akti v zvezi z gozdovi, da bi ugotovili, ali so ti instrumenti zadostni in učinkoviti v boju proti obsežni nezakoniti trgovini, ki se trenutno beleži v Uniji;
18. opozarja, da imajo trenutno države članice EU še zmeraj zelo različne sisteme kaznovanja oseb, ki trgujejo s prostoživečimi živalmi ali rastlinami oziroma jih zajamejo, ulovijo ali posedujejo; poudarja, da različna obravnava med državami članicami, ko gre za kazni, pogosto negativno vpliva na učinkovitost sistemov nadzora in učinkovitost pristojnih za nadzor v posameznih državah članicah;
19. poziva k ustreznim kaznim za kršitve Uredbe (ES) št. 338/97, da bi preprečili kriminal, povezan s prostoživečimi živalmi in rastlinami, in upoštevali tudi tržno vrednost vrst, ohranitveno vrednost vrst v kaznivem dejanju ter nastale stroške; poziva k oblikovanju sistema, ki bi predvideval redno posodabljanje in prilagajanje višine kazni;
20. poudarja, da Direktiva 2008/99/ES o kazenskopravnem varstvu okolja usklajuje opredelitve kaznivih dejanj, povezanih s prostoživečimi živalmi in rastlinami po vsej Uniji; prav tako poudarja, da direktiva od držav članic zahteva, da uvedejo učinkovite, odvračilne in sorazmerne kazni, zato jih poziva, naj brez odlašanja določijo ustrezne ravni kazni za kazniva dejanja, povezana s prostoživečimi živalmi in rastlinami;
21. poziva Komisijo in Svet, naj podpreta namensko usposabljanje celotne verige izvrševanja v okviru ustreznih obstoječih finančnih instrumentov;
22. poziva države članice, naj se z vsemi ustreznimi evropskimi in nacionalnimi instrumenti borijo proti organiziranemu kriminalu, korupciji in pranju denarja ter naj pri boju zoper kriminal, povezan s prostoživečimi živalmi in rastlinami, omogočijo zaplembo imetja;
23. poziva vse države članice, naj upoštevajo resolucijo Komisije ZN za preprečevanje kriminala in kazensko pravosodje iz aprila 2013, tako da posodobijo zakonodajo in zagotovijo, da bo nezakonita trgovina s prostoživečimi živalmi in rastlinami, pri kateri sodelujejo organizirane kriminalne združbe, opredeljena kot kaznivo dejanje, ki se kaznuje z zaporno kaznijo do štirih let ali več, tako da bo mogoče Konvencijo ZN o mednarodnem organiziranem kriminalu uporabiti kot podlago za mednarodno sodelovanje in medsebojno pravno pomoč;
24. poziva EU in države članice, naj v celoti izvajajo priporočila iz projekta „WEB“, preiskave Interpola/IFAW o spletni trgovini s slonovino v EU;
25. se zaveda, da netrajnosten in neetičen lov na trofeje povzroča obsežen upad ogroženih vrst, navedenih v dodatkih I in II konvencije CITES, ter poziva države članice, naj podprejo morebitno revizijo pravnih določb Evropske unije o uvozu lovskih trofej v države članice in naj zahtevajo dovoljenja za uvoz trofej vseh vrst, navedenih v prilogi B k ustreznemu besedilu;
26. je seznanjen z dokumentiranimi primeri živali, ki se potem, ko so bile ujete v divjini, »perejo« z izkoriščanjem manj strogih določb o vzreji v ujetništvu; poziva Komisijo, naj podpre sklepe 16.63–16.66 CoP 16 o vzreji živali v ujetništvu in na farmah ter zagotovi finančno podporo za študijo, ki bo ocenila težave glede vrst, ki naj bi bile vzrejene v ujetništvu, ter za razvoj smernic za pregledovanje objektov;
27. zahteva, da se v sklopu Europola ustanovi specializirana enota za kriminal, povezan s prostoživečimi živalmi in rastlinami, ki bi imela vsa nadnacionalna pooblastila in pristojnosti, pa tudi zadostne in ustrezno usposobljene človeške vire in primerna finančna sredstva, da bi na enem mestu zbirali informacije in analize ter usklajevali preiskave, s čimer bi povečali število skupnih preiskav in bolje usklajevali strateški pristop; poziva k optimizaciji in spodbujanju povezovanja lokalnih pristojnih organov za nadzor v državah članicah z mednarodnimi organi, da se izboljša izmenjava informacij in posledično poveča učinkovitost in uspešnost lokalnih nadzornikov;
28. v zvezi s tem poziva države članice, naj v skladu s priporočilom Interpola ustanovijo delovno skupino za nacionalno okoljsko varnost (NEST) in sodelujejo v usklajenih operacijah s predlagano specializirano enoto Europola za kriminal, povezan s prostoživečimi živalmi in rastlinami;
29. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo sredstva, ki so v okviru njenih služb namenjena konvenciji CITES, zadoščala, da bo imela EU ob upoštevanju začetka veljavnosti gaboronske spremembe konvencije CITES vodilno vlogo;
30. poziva Komisijo in Svet, naj svoje instrumente za trgovino in razvoj uporabita za oblikovanje posebnih programov z znatnimi finančnimi sredstvi, da bi okrepili izvajanje Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami ter zagotovili sredstva za krepitev zmogljivosti proti divjemu lovu in nezakoniti trgovini, zlasti s podporo, krepitvijo in širjenjem pobud za ukrepe pregona, kot so pobude ASEAN-WEN (ASEAN Wildlife Enforcement Network), HA-WEN (Horn of Africa Wildlife Enforcement Network), LATF (Lusaka Agreement Task Force) in PAPECALF (Plan d’Action sous-régional des pays de l’espace COMIFAC pour le renforcement de l’application des législations nationales sur la faune sauvage 2012 – 2017), katerih cilj je ustanovitev regionalnih strokovnih centrov ter zagotavljanje modelov sodelovanja v boju proti kriminalu, povezanem s prostoživečimi živalmi in rastlinami;
31. spodbuja EU in države članice, naj proaktivno ukrepajo in ozaveščajo Evropejce, da vprašanje kriminala, povezanega s prostoživečimi živalmi in rastlinami, ne zadeva le drugih celin, temveč je pereče vprašanje, ki zadeva celoten planet in ekosistem ter ima politične, gospodarske in socialne posledice za skupnosti po vsem svetu;
Mednarodni ukrepi
32. poziva Komisijo in Svet, naj boj proti kriminalu, povezanemu s prostoživečimi živalmi in rastlinami, vključita med prednostne naloge pri načrtovanju finančnih instrumentov za razvojno pomoč, tako na področju tematskega kot regionalnega načrtovanja;
33. pozdravlja dejstvo, da je bil kriminal, povezan s prostoživečimi živalmi in rastlinami, po sprejetju resolucije Komisije Združenih narodov za preprečevanje kriminala in kazensko pravosodje dne 26. aprila 2013 uvrščen na isto raven hudega mednarodnega organiziranega kriminala kot trgovina z ljudmi in trgovina z drogami, ter poziva Komisijo in države članice, naj svojo trgovinsko in razvojno politiko uporabijo za celovito izvajanje mednarodnega sporazuma; ugotavlja, da je med prednostnimi nalogami EU za 68. zasedanje Generalne skupščine ZN, kakor so bile sprejete v Svetu junija 2013, še vedno zamisel o okrepitvi prizadevanj za boj proti kriminalu, povezanem s prostoživečimi živalmi in rastlinami, nezakoniti sečnji gozdov ter spodbujanje boljšega upravljanja;
34. poziva Komisijo in države članice, naj si v okviru konvencije CITES in v dvostranskih dialogih z državami potrošnicami po svojih najboljših močeh prizadevajo zagotoviti zaprtje vzporednih zakonitih mednarodnih in domačih trgov, ki spodbujajo povpraševanje po zelo ogroženih vrstah, kot so sloni, nosorogi in tigri;
35. poudarja, da so v okviru konvencije CITES na voljo mehanizmi za pogodbenice, ki kršijo pravila; zato poziva Komisijo in države članice, naj jih po potrebi v celoti uporabijo;
36. poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo skrbniški sklad ali podoben instrument v skladu s členom 187 revidirane finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Unije, da bi v okviru akcijskega načrta za boj proti trgovini s prostoživečimi živalmi in rastlinami obvarovali zaščitena območja in se borili proti trgovini s prostoživečimi živalmi in rastlinami ter divjemu lovu;
37. poziva EU in države članice, naj odločno podprejo mednarodni konzorcij za boj proti kriminalu (ICCWC), povezanemu s prostoživečimi živalmi in rastlinami, ki združuje konvencijo CITES, Interpol, Urad ZN za droge in kriminal, Svetovno banko in Svetovno carinsko organizacijo, tudi prek zagotavljanja finančnih sredstev ter strokovnega znanja in izkušenj, da bi olajšali krepitev zmogljivosti vlad, izmenjavo informacij in zaupnih podatkov ter podprli pregon in spoštovanje predpisov med članicami ICCWC;
38. pozdravlja dejstvo, da so na zadnjem vrhunskem srečanju G-8 (ki je potekalo junija 2013 v Lough Erne na Severnem Irskem) sklenili ukrepati zoper nezakonito trgovino z zaščitenimi ali ogroženimi prostoživečimi živalskimi ali rastlinskimi vrstami ter ponuditi politično in praktično podporo regionalnim in mednarodnim organizacijam, ki so na čelu prizadevanj za izboljšanje sposobnosti držav za spremljanje in nadzor meja, prav tako pa se spoprijeti z dejavniki, ki olajšujejo te nezakonite dejavnosti, na primer korupcijo, nadnacionalnim organiziranim kriminalom in nezakonito trgovino, ki spodkopavajo dobro upravljanje in pravno državo, v nekaterih primerih pa so tudi pomemben vir financiranja za teroriste;
39. poziva Komisijo, naj z delom v afriških in azijskih državah pomaga tem državam okrepiti politiko in pravne okvire, povečati zmogljivosti kazenskega pregona, razviti učinkovite sodne sisteme in okrepiti mehanizme za preprečevanje korupcije, da bi se učinkoviteje bojevale proti kriminalu, povezanemu s prostoživečimi živalmi in rastlinami, na lokalni, nacionalni in regionalni ravni, med drugim s podporo in financiranjem izvajanja pobud, kot je priročnik ICCWC;
40. poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo politiko in pravne okvire, povečajo zmogljivosti kazenskega pregona, obravnavajo potrebe obveščevalne tehnologije ter razvijejo učinkovite sodne sisteme, da bi se učinkoviteje bojevali proti kriminalu, povezanemu s prostoživečimi živalmi in rastlinami, na lokalni, nacionalni in regionalni ravni, med drugim s podporo izvajanja pobud, kot sta priročnik ICCWC in usposabljanje specializiranih tožilcev na področju kriminala, povezanega s prostoživečimi živalmi in rastlinami;
41. poziva Komisijo, naj pripravi in začne izvajati regionalne strategije in mreže za pregon na področju prostoživečih rastlin in živali, ki bodo med seboj povezane z globalnim usklajevalnim mehanizmom, med drugim s podporo Interpolovemu programu za kazniva dejanja zoper okolje in vzpostavitvijo delovnih skupin za nacionalno okoljsko varnost ter njihovo vključitvijo v regionalne organe pregona, kot so LATF (Lusaka Agreement Task Force), HA-WEN, SAWEN (South Africa Wildlife Enforcement Network) in ASEAN-WEN;
42. je seznanjen z velikim in vse večjim povpraševanjem po nezakonitih izdelkih iz prostoživečih živali in rastlin na Kitajskem in v jugovzhodni Aziji ter poudarja, da je treba to vprašanje uvrstiti na dnevni red dialoga med Evropsko unijo in Azijo na najvišji politični ravni; v zvezi s tem kot pomemben korak podpira sporazum o skupnih prizadevanjih v boju proti trgovini s prostoživečimi živalmi in rastlinami, ki sta ga julija 2013 podpisala komisar Potočnik in namestnik kitajskega ministra državne uprave za gozdarstvo Zhang Jianlong, in želi, da se bo začel izvajati v celoti;
43. poziva Komisijo in države članice, naj v okviru prihajajočega vrhunskega srečanja med Afriko in EU 2014 z Afriško unijo, Novim partnerstvom za razvoj Afrike (NEPAD), Afriško ministrsko konferenco za okolje (AMCEN) in Komisijo Afriške unije preučijo pereča vprašanja, da bi za prihodnjo skupno strategijo EU-Afrika 2014–2020 opredelili območja, na katerih je mogoče sprejeti sodelovalne ukrepe;
44. spodbuja Komisijo, naj vprašanje trgovine s prostoživečimi živalmi in rastlinami vključi v čezatlantsko sodelovanje, da bi oblikovali skupni pristop, s katerim bi zagotovili učinkovite pravne strukture, ki bi preprečevali vstop nezakonitih izdelkov na evropske in ameriške trge, ter izboljšali načine komuniciranja za souporabo informacij o upravljanju prostoživečih živali in rastlin ter trgovinskih predpisih;
45. spodbuja Komisijo in države članice, naj podprejo prizadevanja v ključnih državah za sodelovanje med ministrstvi, da bi zasnovali in začeli izvajati dobro proučene kampanje za zmanjševanje povpraševanja ter zagotovili primerne dolgoročne naložbe za izvajanje teh strategij;
46. poziva Komisijo, naj podpre razvoj nadomestnih virov dohodka za lokalne skupnosti, ki so najbliže prostoživečim živalim in rastlinam in dokazano prispevajo k reševanju in ohranjanju prostoživečih živali in rastlin, ter jih vključi v operacije za preprečevanje divjega lova;
47. poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ter začnejo izvajati jasne in učinkovite zakone in politike, ki bodo odvračali od potrošnje izdelkov iz občutljivih prostoživečih vrst, izobražujejo potrošnike o učinkih njihove potrošnje teh vrst ter zagotovijo ustrezne informacije o posledicah in nevarnostih, ki jih lahko povzroči nenadzorovano širjenje določenih eksotičnih vrst v avtohtonih ekosistemih;
48. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, sekretariatu CITES, Interpolu, Europolu, Uradu ZN za droge in kriminal, Svetovni banki in Svetovni carinski organizaciji.
- [1] Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0047.
- [2] UL L 61, 3.3.1997, str. 1.
- [3] UL L 166, 19.6.2006, str. 1.
- [4] Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0444.
- [5] Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0245.
- [6] http://ec.europa.eu./environment/cites/pdf/Overview%20significant%20seizures.pdf