PREDLOG SKUPNE RESOLUCIJE o človekovih pravicah in varnostnih razmerah na območju Sahela
13.6.2012 - (2012/2680(RSP))
ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:
ECR (B7‑0305/2012)
EFD (B7‑0321/2012)
Verts/ALE (B7‑0323/2012)
S&D (B7‑0324/2012)
ALDE (B7‑0326/2012)
PPE (B7‑0327/2012)
José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Michael Gahler, Filip Kaczmarek, Gay Mitchell, Elmar Brok, Michèle Striffler, Mario Mauro, Cristian Dan Preda, Bernd Posselt, Tunne Kelam, Roberta Angelilli, Monica Luisa Macovei, Eija-Riitta Korhola, Sergio Paolo Francesco Silvestris, Laima Liucija Andrikienė, Zuzana Roithová, Giovanni La Via, Elena Băsescu, Tadeusz Zwiefka, Martin Kastlers, Bogusław Sonik v imenu skupine PPE
Véronique De Keyser, Ana Gomes, Liisa Jaakonsaari, Ricardo Cortés Lastra, Corina Creţu v imenu skupine S&D
Charles Goerens, Louis Michel, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Robert Rochefort, Ramon Tremosa i Balcells, Marietje Schaake, Kristiina Ojuland, Marielle de Sarnez, Izaskun Bilbao Barandica, Gesine Meissner, Jelko Kacin, Sonia Alfano v imenu skupine ALDE
Judith Sargentini, Nicole Kiil-Nielsen, Barbara Lochbihler, Raül Romeva i Rueda v imenu skupine Verts/ALE
Charles Tannock, Paweł Robert Kowal v imenu skupine ECR
Fiorello Provera v imenu skupine EFD
Resolucija Evropskega parlamenta o človekovih pravicah in varnostnih razmerah na območju Sahela
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sklepov Sveta Evropske unije o Maliju/Sahelu z dne 23. aprila 2012[1],
– ob upoštevanju sklepov Sveta Evropske unije o Sahelu z dne 23. marca 2012[2], s katerimi je bil odobren koncept civilnega upravljanja za civilno misijo SVOP za svetovanje, pomoč in usposabljanje v Sahelu,
– ob upoštevanju poročila Evropske službe za zunanje sodelovanje z marca 2012 z naslovom Strategija za varnost in razvoj Sahela; poročilo o napredku;
– ob upoštevanju poročila ocenjevalne misije Združenih narodov o učinku libijske krize na regijo Sahela (varnostni svet Združenih narodov, 2012[3]) in izjav varnostnega sveta Združenih narodov o Maliju z dne 22. marca[4], 26. marca[5], 4. aprila[6] in 9. aprila[7] 2012,
– ob upoštevanju sklepov Sveta o strategiji Evropske unije za varnost in razvoj Sahela z dne 21. marca 2011 (3076. seja Sveta za zunanje zadeve),
– ob upoštevanju resolucij skupne parlamentarne skupščine AKP-EU z dne 18. maja 2011 o demokratičnih spremembah v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu: posledice za države AKP, Evropo in ves svet[8] ter z dne 23. novembra 2011 o vplivu arabske pomladi na sosednje države v podsaharski Afriki[9],
– ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 1. decembra 2011, v katerih Svet spodbuja visoko predstavnico, naj nadaljuje pripravo ukrepov v sklopu SVOP, s katerimi bi okrepili regionalne varnostne zmogljivosti v regiji Sahela v tesnem sodelovanju z Afriško unijo,
– ob upoštevanju sklepov Sveta o Libiji z dne 21. marca, 23. maja in 18. julija 2011 ter 23. marca 2012;
– ob upoštevanju končnega poročila Sveta Evropske unije o pobudi za varnost in razvoj v Sahelu z dne 1. oktobra 2010[10],
– ob upoštevanju drugih ustreznih določb Pogodbe o Evropski uniji, zlasti členov 3, 6, 21 in 39, ter Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 205, 208, 214 in 222,
– ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu med državami AKP in EU (sporazuma iz Cotonouja), zlasti členov 1, 8, 25 in 28,
– ob upoštevanju partnerstva med Afriko in EU za mir in varnost, zlasti pobud 2, 7 in 8 v akcijskem načrtu 2011–2013, sprejetem na vrhunskem srečanju med Afriko in Evropsko unijo 29. in 30. novembra 2010 v Tripoliju,
– ob upoštevanju protokola h konvenciji Afriške unije o preprečevanju in boju proti terorizmu, sprejetem na 3. rednem zasedanju konference Afriške unije 8. julija 2004 v Adis Abebi;
– ob upoštevanju govora Ban Ki Muna v luksemburškem parlamentu 17. aprila 2012, v katerem je mednarodno skupnost pozval, naj se odzove na vse resnejši konflikt in nemire na območju Sahela, ki ga je prizadela huda suša in kjer se povečuje število razseljenih oseb, cene hrane in goriva pa rastejo;
– ob upoštevanju poziva na pomoč, ki ga je na mednarodno skupnost naslovila Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav po svojem srečanju na visoki ravni 5. junija 2012 v Loméju v Togu, in sicer da bi opozorila na vprašanje oskrbe s hrano v regiji, zlasti v Senegalu, Mavretaniji, Maliju, Burkini Faso, Nigru in Čadu,
– ob upoštevanju strateškega dokumenta o pripravi na krizo zaradi pomanjkanja hrane v Sahelu in sosednjih državah, ki so ga skupaj pripravile organizacija Action Against Hunger, Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih aktivnosti (OCHA), Sklad Združenih narodov za otroke (UNICEF) in Svetovni program za hrano (WPF) ter ga februarja 2012 posodobile, ta dokument pa se je preoblikoval v strategijo za boljši odziv na nevarnosti nove krize zaradi pomanjkanja hrane v Sahelu v letu 2012 v imenu delovne skupine IASC za regionalno zanesljivo oskrbo s hrano in prehrano;
– ob upoštevanju poziva različnih agencij Združenih narodov z dne 12. aprila 2012, in sicer Sklada Združenih narodov za otroke, Visokega komisariata Združenih narodov za begunce in Svetovne zdravstvene organizacije, za dodatna sredstva za milijone ljudi, ki jih je prizadela slaba oskrba s hrano na območju Sahela;
– ob upoštevanju poziva Sklada Združenih narodov za otroke za 26 milijonov USD za Mali, da bo lahko do konca leta pokril zdravstvene in prehranske potrebe otrok,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o zahodni Afriki, zlasti resolucije o Maliju z dne 20. aprila 2012[11],
– ob upoštevanju resolucije skupne parlamentarne skupščine AKP-EU o političnih posledicah libijskega konflikta za sosednje države AKP in države EU (101.157/konč), sprejete 30. maja 2012 v Horsensu na Danskem,
– ob upoštevanju členov 122(5) in 110(4) Poslovnika,
A. ker so na območju Sahela milijoni ljudi prizadeti zaradi kombinacije suše, poplav, degradacije tal, slabih letin, visokih cen hrane, razseljevanja, begunske krize, kronične revščine, slabega upravljanja in zaradi konfliktov vse slabših razmer na področju varnosti in človekovih pravic;
B. ker ljudje, ki jih je prizadela politična kriza in kriza zaradi pomanjkanja hrane, živijo v izredni revščini, tako da ni zadoščeno njihovim osnovnim človeškim potrebam, socialne napetosti pa se povečujejo; ker so večina med njimi ženske brez kakršne koli zaščite, ki predstavljajo posebej ranljivo skupino;
C. ker so države članice skupnosti ECOWAS v letu 2012 v primerjavi z letom 2011 zabeležile 9-odstotni upad v pridelavi žit, pri čemer se je pridelava žit v Sahelu zmanjšala za 26 %, v Čadu in Gambiji pa za 50 %;
D. ker je po podatkih Združenih narodov zaradi suše in konfliktov na območju Sahela v zahodni Afriki prizadetih 18 milijonov ljudi, leta 2011 je zaradi podhranjenosti umrlo več kot 200 000 otrok, milijon otrok pa je danes ogroženih zaradi hude akutne podhranjenosti,
E. ker nestabilnost države, slabo upravljanje in korupcija v državah Sahela, skupaj z gospodarsko nerazvitostjo, ki povzroča kronično revščino, predstavljajo idealno okolje za teroristične skupine, trgovino z drogami in ljudmi, piratstvo, trgovino z orožjem, pranje denarja, nezakonito priseljevanje, mreže organiziranega kriminala, vse skupaj pa destabilizira to regijo in negativno vpliva tudi na sosednje;
F. ker se v regiji zaskrbljujoče krepijo povezave med preprodajalci z drogami v Latinski Ameriki in v državah zahodne in centralne Afrike in ker ta regija sedaj pomeni glavno tranzitno pot za pošiljke drog v Evropo, ki predstavlja več kot 25 % svetovne porabe kokaina; ker mora biti zaradi tega dogajanja Evropska unija bolj navzoča;
G. ker konflikti v Libiji in Maliju s tisoči razseljenih oseb in ljudmi, ki migrirajo v Burkino Faso, Niger in Mavretanijo, negativno vplivajo na varnostne razmere v tej regiji, ki trpi zaradi izredno slabe oskrbe s hrano, pomanjkanja vode, naraščajočega kriminala in velike nestabilnosti;
H. ker je zaradi libijskega konflikta na območju Sahela in Sahare prišlo do širjenja velikih količin orožja ter nenadnega dotoka težkega orožja, ki v rokah različnih terorističnih in kriminalnih skupin ter preprodajalcev z drogami, ki jih je v regiji veliko, resno ogroža varnost in stabilnost celotne podregije;
I. ker so nekdanji borci, ki se iz Libije vračajo v Niger, Čad, Mali in Mavretanijo z velikimi količinami orožja in streliva, potencialni rekruti za uporniška gibanja, skupine, povezane z Al Kajdo v islamskem Magrebu, ter kriminalne združbe in prispevajo k destabilizaciji te regije kot celote;
J. ob upoštevanju tradicije strpnosti, solidarnosti in spoštovanja človeške osebe, ki jo spoštuje islam v tej regiji;
K. ker imajo pomanjkanje pomembnejšega socialno-ekonomskega razvoja, nepoštena razdelitev virov, visoka stopnja brezposelnosti med mladimi, kronična revščina, nezanesljiva zaposlitev in socialna prikrajšanost brez obetov za prihodnost pomembno vlogo pri novačenju mladih v teroristične skupine;
L. ker krepitev uporniških skupin, kot je Boko Haram v Čadu in Nigeriji, ogroža stabilnost na celotnem območju Sahela;
M. ker to dogajanje, skupaj s ponovno okrepitvijo gibanja Tuaregov za samostojnost v državah, kot sta Mali in Niger, ogroža stabilnost in ozemeljsko celovitost držav na območju Sahela in Sahare, zlasti Mavretanije in Burkine Faso;
N. ker obstajajo priznane povezave med terorističnimi skupinami na območju Sahela in Sahare ter preprodajalci z drogami, orožjem, cigaretami in ljudmi; ker je bilo zlasti v zadnjih letih ugrabljenih več Evropejcev, ki so bili zadržani kot talci;
O. ker se je proti terorizmu v Sahelu deloma treba boriti z dejavno politiko za spodbujanje razvoja, socialne pravičnosti, pravne države in vključevanja; ker je treba lokalnemu prebivalstvu ponuditi ekonomske možnosti, ki bodo predstavljale alternativo kriminalnemu gospodarstvu;
P. ker je sahelski lok osrednje območje med podsaharsko Afriko in Evropo in ker so razmere v pasu Sahela in Sahare bistveno varnostno vprašanje za Afriko in Evropo;
Q. ker bi bilo treba mobilizirati vse mednarodne, regionalne in nacionalne zainteresirane strani, da bi okrepili boj proti terorizmu in varnost v tej regiji, tudi s strukturiranim dialogom;
R. ker strategija EU prepoznava Mavretanijo, Mali in Niger kot osrednje države Sahela ter navaja, da sta pomanjkanje vladnih zmogljivosti in sistemska revščina dinamiki, ki se vzajemno krepita;
S. ob upoštevanju resnih posledic pomanjkanja varnosti za gospodarstvo te regije, zlasti za sektorja rudarstva in turizma, za njen razvoj in ustvarjanje delovnih mest; ker je bila posledica slabših varnostnih razmer prekinitev tekočih razvojnih projektov v mnogih državah te podregije, zaradi česar je veliko mladih ostalo brez službe, njihova ranljivost pa bi lahko koristila terorističnim in kriminalnim skupinam;
1. je zelo zaskrbljen zaradi poslabšanja varnostnih razmer na območju Sahela in poziva EU, naj tesno sodeluje z oblastmi in parlamenti držav te regije, civilno družbo ter regionalnimi in mednarodnimi organi, vključno z Afriško unijo in skupnostjo ECOWAS, da bi celovito obravnavala osnovne politične, gospodarske, socialne in okoljske vzroke revščine, podprla gospodarski razvoj, dobro upravljanje ter izboljšan dostop do bistvene infrastrukture in storitev za lokalno prebivalstvo, pomagala utrditi državne institucije, pravosodje, policijo in carino, da bi s tem okrepili varnost in pravno državo v tej regiji;
2. odločno obsoja poskuse prevzema oblasti s silo, vsa dejanja terorizma, plenjenje bolnišnic, šol, agencij za pomoč in vladnih stavb, vse oblike krutega in nečloveškega kaznovanja, povezano z uporabo šeriatskega prava, vojne zločine, ugrabitve in resne kršitve človekovih pravic prebivalstva Malija, zlasti v severnih območjih pod nadzorom upornikov, ter poziva malijske oblasti in tuareško gibanje za osvoboditev, naj s konstruktivnim dialogom dosežejo miroljubno in trajno rešitev;
3. obsoja zlasti grozodejstva, zagrešena nad civilnim prebivalstvom, ki so bila usmerjena bolj proti ženskam in otrokom kot drugim žrtvam, ter zlasti obsoja uporabo ugrabitev in posilstva kot orožja v vojni;
4. poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj pospeši izvajanje različnih delov strategije EU za varnost in razvoj Sahela; podpira zavezanost Sveta prispevanju k razvoju miroljubne in stabilne regije, kjer bo zagotovljena samooskrba s hrano;
5. opominja, da je izboljšanje varnostnih razmer bistveno za gospodarsko rast in zmanjšanje revščine v regiji, saj sta varnost in razvoj tesno medsebojno povezana; zato poziva EU, naj oblikuje instrumente za povečanje varnosti v tej regiji, zlasti z osredotočenjem na gradnjo zmogljivosti v zadevnih državah ter na spodbujanje in krepitev celovitega dialoga med glavnimi regionalnimi akterji;
6. poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj pri izvajanju strategije EU za varnost in razvoj Sahela (ki je osredotočena na štiri skupine ukrepov, in sicer na razvoj, dobro upravljanje in notranje reševanje sporov, politične in diplomatske ukrepe, varnost in pravno državo ter ukrepe za preprečevanje nasilnega ekstremizma in radikalizacije) kot prevladujoče načelo sprejmeta povezovanje varnosti z razvojnimi potrebami, zlasti prehransko varnostjo;
7. pozdravlja protiteroristični program za Sahel, zahodnoafriški informacijski sistem, mirovni in varnostni projekt skupnosti ECOWAS ter njen akcijski načrt glede drog in kriminala, ki so bili sprejeti v okviru strategije EU za varnost in razvoj Sahela, pa tudi regionalne pobude, kot so pobude Afriškega centra za raziskovanje terorizma glede zmogljivosti nacionalnih pravnih sistemov za odziv na terorizem;
8. meni, da bi morala strategija EU za varnost in razvoj Sahela ob tem, da zagotavlja pozitivne rezultate, obravnavati tveganje razdrobljenosti ter izboljšati usklajevanje ukrepov, ki jih EU sprejema v okviru različnih instrumentov za obravnavo vprašanj, povezanih s Sahelom;
9. poziva Svet in države članice, naj mobilizirajo vsa razpoložljiva sredstva za spodbujanje varnosti in razvoja na območju Sahela in Sahare v sodelovanju z državami te regije, Združenimi narodi in drugimi mednarodnimi partnerji;
10. pozdravlja zahodnoafriški paket skupnosti v višini 80 milijonov USD za odziv na nujno krizo na območju Sahela in povečanje humanitarne pomoči EU območju Sahela s 45 milijonov EUR na več kot 120 milijonov EUR od začetka leta 2012 ter poziva vse strani, naj zagotovijo, da bo ta pomoč koristila tistim, ki jo potrebujejo; istočasno poziva mednarodno skupnost, naj sprejme finančne ukrepe, potrebne za obravnavo prehranske krize in pomanjkanja varnosti v tej regiji;
11. poudarja, da je Sahel ena od regij, na katere najbolj vplivajo podnebne spremembe in izguba biotske raznolikosti, kar močno vpliva na kmetijstvo, kmetovalce in življenja lokalnih prebivalcev ter povečuje revščino in neenakost; pozdravlja ukrepe organizacije FAO, ki jih je sprejela v sodelovanju s Stalnim meddržavnim odborom za nadzor suše v Sahelu (CILSS), Mrežo sistemov za zgodnje opozarjanje na lakoto (FEWSNET), Svetovnim programom za hrano in vladami;
12. poziva EU, naj pri usklajevanju z drugimi donatorji prevzame odločno vodilno vlogo, nemudoma ukrepa in s tem prepreči, da bi kriza na območju Sahela postala katastrofa, saj bodo humanitarne razmere po pričakovanjih ostale kritične vsaj do glavne žetve jeseni;
13. je prepričan, da je za mednarodno skupnost srednje- in dolgoročno nujno osredotočiti ukrepe na krepitev zmožnosti tamkajšnjih prebivalcev za obvladovanje prihodnjih suš in drugih pretresov, da bi zmanjšala odvisnost od nujne pomoči, izboljšala strategije za odziv na lakoto ter se bojevala proti strukturnim ranljivostim in se s tem učinkoviteje spoprijela s težavo;
14. poziva EU in mednarodno skupnost, naj svoje dejavnosti osredotočita na prizadevanja za zaščito preživetja najranljivejših gospodinjstev, okrepitev odpornosti tistih, ki se ukvarjajo s pastirstvom, poljedelstvom/pastirstvom oziroma kmetovanjem, podporo upravljanju/ohranjanju naravnih virov, kot so voda, drevesa in zemlja, zagotavljanje celovite podpore za prehrano v sili najranljivejšim družinam in zlasti ženskam, krepitev zmanjševanja in upravljanja tveganja nesreč na lokalni, nacionalni in regionalni ravni, podporo usklajevanju in krepitvi upravljanja s sistemi za informacije o prehranski varnosti in zgodnje opozarjanje;
15. je prepričan, da je nujno treba podpreti pobude za krepitev dialoga o privlačnosti terorizma in povečanje zmožnosti lokalnih skupnosti, da se ji bodo lahko uprle in jo odvrnile ter teroristom in drugim kriminalnim skupinam preprečile pridobivanje mladih, tudi s podporo zaposlovanju in usposabljanju mladih;
16. poziva države območja Sahela in Sahare, nove libijske oblasti in pristojne večstranske agencije, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za zaustavitev trgovanja z orožjem v tej regiji, tako da tam vzpostavijo primerne mehanizme za nadzor nad nacionalnimi mejami in njihovo zavarovanje, vključno z mehanizmom za zaustavitev trgovine z osebnim in lahkim orožjem, za izvajanje programov zbiranja in uničevanja nezakonitega osebnega in lahkega orožja ter uvajanje ukrepov za izmenjavo informacij in začetek skupnih varnostnih operacij v tej regiji;
17. pozdravlja vzpostavitev odbora za operacije združenih sil (CEMOC), ki so ga Alžirija, Mali, Mavretanija in Niger oblikovali za usklajevanje boja proti terorizmu, organiziranemu kriminalu in trgovini z drogami na območju Sahela in Sahare;
18. poziva vso mednarodno skupnost in posebej EU, naj okrepita sodelovanje z državami območja Sahela in Sahare ter skupnostjo ECOWAS pri boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu v podregiji, zlasti s povečanjem sredstev, ki so na voljo odboru CEMOC;
19. poziva, naj vsi ukrepi, sprejeti za boj proti terorizmu, upoštevajo mednarodne konvencije in protokole o človekovih pravicah;
20. poudarja, da bi bilo treba sprejeti učinkovite ukrepe za prekinitev virov financiranja za teroriste in njihove sostorilce, ter poziva države te regije, naj sprejmejo ukrepe, ki jih zagovarja Urad Združenih narodov za droge in kriminal, in sicer reformo kazenskopravnih sistemov, sprejetje protikorupcijske zakonodaje, izboljšanje spremljanja trgovine z lahkim orožjem ter zamrznitev bančnih računov osumljencev;
21. želi spomniti na ugrabitev dveh francoskih državljanov, švedskega državljana, nizozemskega državljana in južnoafričana z britanskim potnim listom ter umor nemškega državljana, ki se je upiral ugrabiteljem, 24. in 25. novembra 2011, ter ta dejanja obsoja; ugotavlja, da se je število talcev iz EU na območju Sahela povzpelo na 12, saj Al Kajda v islamskem Magrebu še vedno zadržuje španska državljana in italjanskega državljana, ki so bili oktobra 2011 ugrabljeni v zahodni Alžiriji, štiri francoske državljane, ugrabljene septembra 2010 v Nigru, ter švicarskega misijonarja, ugrabljenega 15. aprila 2012 v Timbuktuju;
22. upa, da bodo misije v okviru evropske varnostne in obrambne politike, za katere bo malijska vlada uradno zaprosila, pomagale državam te podregije pri učinkovitejšem nadzoru nad mejami in zlasti pri boju proti trgovini z orožjem, drogami in ljudmi;
23. pozdravlja ukrepe skupnosti ECOWAS, Afriške unije, Združenih narodov in sosednjih držav za pomoč Maliju pri hitri ponovni vzpostavitvi ustavnega reda ter za začetek konkretnih ukrepov za zaščito njegove suverenosti, enotnosti in ozemeljske celovitosti; je seznanjen z zaključki konference z dni 14. in 15. aprila 2012 v Ouagadougouju, ki jo je gostil predsednik Burkine Faso Blaise Compaoré, posrednik, ki ga je imenovala skupnost ECOWAS, in upa, da bosta časovni načrt in podrobna ureditev tranzicije čim prej nadalje pojasnjena;
24. poziva EU in njene države članice, naj posebno pozornost namenijo položaju žensk in deklet na območju Sahela ter sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihove zaščite pred vsako vrsto nasilja in pred kršitvami njihovih človekovih pravic;
25. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, generalnima sekretarjema Združenih narodov in Afriške unije, skupnosti ECOWAS in državam članicam EU.