Predlog skupne resolucije - RC-B7-0562/2013Predlog skupne resolucije
RC-B7-0562/2013

PREDLOG SKUPNE RESOLUCIJE o pridobivanju organov na Kitajskem

11.12.2013 - (2013/2981(RSP))

v skladu s členoma 122(5) in 110(4) Poslovnika,
ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:
Verts/ALE (B7‑0562/2013)
PPE (B7‑0577/2013)
ALDE (B7‑0582/2013)
ECR (B7‑0583/2013)

José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Elmar Brok, Mairead McGuinness, Tunne Kelam, Monica Luisa Macovei, Ria Oomen-Ruijten, Cristian Dan Preda, Inese Vaidere, Filip Kaczmarek, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Bernd Posselt, Philippe Boulland, Jean Roatta, Eduard Kukan, Roberta Angelilli, Petri Sarvamaa, Eija-Riitta Korhola, Giovanni La Via, Sergio Paolo Francesco Silvestris, Sari Essayah, Michael Gahler, Krzysztof Lisek, Jarosław Leszek Wałęsa, Csaba Sógor, Davor Ivo Stier, Kinga Gál, Tadeusz Zwiefka, László Tőkés, Bogusław Sonik v imenu skupine PPE
Leonidas Donskis, Edward McMillan-Scott, Louis Michel, Sarah Ludford, Jelko Kacin, Kristiina Ojuland, Frédérique Ries, Ramon Tremosa i Balcells, Marielle de Sarnez, Angelika Werthmann, Robert Rochefort, Izaskun Bilbao Barandica, Hannu Takkula, Johannes Cornelis van Baalen v imenu skupine ALDE
Helga Trüpel, Barbara Lochbihler, Werner Schulz, Nicole Kiil-Nielsen, Bart Staes, Mark Demesmaeker, Raül Romeva i Rueda, Rui Tavares v imenu skupine Verts/ALE
Charles Tannock, Adam Bielan, Roberts Zīle v imenu skupine ECR
Claudio Morganti, Mara Bizzotto v imenu skupine EFD


Postopek : 2013/2981(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
RC-B7-0562/2013
Predložena besedila :
RC-B7-0562/2013
Sprejeta besedila :

Resolucija Evropskega parlamenta o pridobivanju organov na Kitajskem

(2013/2981(RSP))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih resolucij z dne 7. septembra 2006[1] in 14. marca 2013[2] o odnosih med EU in Kitajsko, z dne 13. decembra 2012 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2011 in politiki Evropske unije na tem področju[3], z dne 16. decembra 2010 o letnem poročilu o človekovih pravicah po svetu v letu 2009 in politiki EU na tem področju[4] ter z dne 19. maja 2010 o sporočilu Komisije z naslovom Akcijski načrt o darovanju in presajanju organov (2009–2015): krepitev sodelovanja med državami članicami[5],

–   ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah z dne 18. decembra 2012 in zlasti njenega člena 3 o pravici do osebne celovitosti,

–   ob upoštevanju predstavitev z dne 21. novembra 2009, 6. decembra 2012 in 2. decembra 2013, ki so potekale v organizaciji pododbora za človekove pravice, in ustreznih pričevanj nekdanjega kanadskega državnega sekretarja za azijsko-pacifiško območje Davida Kilgoura ter odvetnika za človekove pravica Davida Matasa o obsežnem pridobivanju organov od pripadnikov gibanja Falun Gong proti njihovi volji, ki na Kitajskem poteka od leta 2000,

–   ob upoštevanju konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, ki jo je Kitajska ratificirala 4. oktobra 1988,

–   ob upoštevanju členov 122(5) in 110(4) Poslovnika,

A. ker v Ljudski republiki Kitajski letno opravijo več kot 10.000 presaditev organov in 165 kitajskih centrov za presajanje oglašuje, da je mogoče ustrezne organe najti v dveh do štirih tednih, vendar pa ta država še vedno nima organiziranega ali učinkovitega javnega sistema darovanja ali distribucije organov; ker sistem presajanja človeških organov na Kitajskem ne izpolnjuje zahtev Svetovne zdravstvene organizacije glede preglednosti in sledljivosti poti, po katerih se pridobivajo organi, in ker kitajska vlada ne dovoli neodvisnega nadzora sistema; ker je prostovoljna privolitev po poučitvi predpogoj za etično darovanje organov;

B.  ker ima Ljudska republika Kitajska zaradi tradicionalnih verovanj zelo nizko stopnjo prostovoljnega darovanja organov; ker je Kitajska leta 1984 uvedla ureditev, ki je omogočila pridobivanje organov od usmrčenih zapornikov;

C. ker vlada Ljudske republike Kitajske ni ustrezno utemeljila virov presežnih organov, ko so informacije od nje zahtevali nekdanji posebni poročevalec Združenih narodov za mučenje in drugo kruto, nečloveško ali ponižujoče ravnanje ali kaznovanje Manfred Nowak, kanadski raziskovalec David Matas ter David Kilgour, nekdanji kanadski državni sekretar za azijsko-pacifiško območje;

D. ker je direktor kitajskega odbora za darovanje organov in nekdanji namestnik ministra za zdravje Huang Jiefu na konferenci o darovanju in presajanju organov v Madridu leta 2010 izjavil, da je več kot 90 % organov za presaditev, pridobljenih od umrlih darovalcev, izviralo od zapornikov, usmrčenih na Kitajskem, ter da bodo morale do sredine leta 2014 vse bolnišnice z licenco za presajanje organov prenehati uporabljati organe usmrčenih zapornikov ter uporabljati le organe, ki so bili prostovoljno darovani ali dodeljeni prek novonastalega nacionalnega sistema;

E.  ker je Ljudska republika Kitajska napovedala, da namerava do leta 2015 odpraviti pridobivanje organov od usmrčenih zapornikov in bo uvedla računalniški sistem dodeljevanja organov China Organ Transplant Response System (COTRS), kar je v nasprotju njeno obvezo, da bodo morale vse bolnišnice z licenco za presajanje organov nehati uporabljati organe usmrčenih zapornikov do sredine leta 2014;

F.  ker je Komunistična partija Kitajske julija 1999 začela intenziven in vsesplošen pregon, katerega namen je izkoreniniti duhovno gibanje Falun Gong in v okviru katerega je bilo zaprtih in priprtih več sto tisoč pripadnikov tega gibanja; ker so bili po nekaterih poročilih žrtve nasilnega presajanja organov tudi ujgurski in tibetanski zaporniki;

G. ker sta odbor Združenih narodov proti mučenju in posebni poročevalec Združenih narodov za mučenje in drugo kruto, nečloveško ali ponižujoče ravnanje ali kaznovanje izrazila zaskrbljenost nad obtožbami glede pridobivanja organov od zapornikov ter pozvala vlado Ljudske republike Kitajske, naj poveča odgovornost in preglednost sistema presaditve organov ter kaznuje tiste, ki so odgovorni za zlorabe; ker so uboji verskih ali političnih zapornikov z namenom prodaje njihovih organov za presaditev sramotna in nedopustna kršitev temeljne pravice do življenja;

H. ker je generalna skupščina Združenih narodov 12. novembra 2013 izvolila Kitajsko za članico Sveta za človekove pravice za obdobje treh let, začenši s 1. januarjem 2014;

1.  izraža globoko zaskrbljenost nad stalnimi in verodostojnimi poročili o sistematičnem in s strani države odobrenem pridobivanju organov od zapornikov vesti, ki s tem niso soglašali, v Ljudski republiki Kitajski, tudi od velikega števila pripadnikov Falun Gonga, zaprtih zaradi svojega verskega prepričanja, in pripadnikov drugih verskih in etničnih manjšinskih skupin;

2.  poudarja, da ni sprejemljivo, da bo pridobivanje organov od usmrčenih zapornikov odpravljeno šele leta 2015; poziva vlado Ljudske republike Kitajske, naj nemudoma preneha pridobivati organe od zapornikov vesti ter pripadnikov verskih in manjšinskih skupin;

3.  poziva EU in njene države članice, naj opozorijo na pridobivanje organov na Kitajskem; priporoča, naj Unija in njene države članice javno obsodijo zlorabe presajanja organov na Kitajskem ter o tem vprašanju ozaveščajo svoje državljane, ki nameravajo potovati na Kitajsko; poziva EU, naj sproži celovito in pregledno preiskavo praks presajanja organov ne Kitajskem, ter h kazenskemu pregonu storilcev tovrstnih neetičnih dejanj;

4.  poziva kitajske oblasti, naj se dosledno odzovejo na zahteve posebnega poročevalca Združenih narodov za mučenje in drugo kruto, nečloveško ali ponižujoče ravnanje ali kaznovanje in posebnega poročevalca Združenih narodov o svobodi veroizpovedi ali prepričanja, ki od kitajske vlade zahtevata, naj pojasni vire presežnih organov, do katerih prihaja zaradi povečanega števila presaditev, in jima omogočijo preiskavo praks presajanja organov na Kitajskem;

5.  poziva k takojšnji osvoboditvi vseh zapornikov vesti na Kitajskem, tudi pripadnikov gibanja Falun Gong;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, generalnemu sekretarju Združenih narodov, Svetu Združenih narodov za človekove pravice, vladi Ljudske republike Kitajske in kitajskemu nacionalnemu ljudskemu kongresu.